Tiskanje

acetílglukozamín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

aktinoríza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amonifikácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

antimón antimóna samostalnik moškega spola [antimón]

krhek element srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sb

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Antimon iz srlat. antimonium, nejasnega izvora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

apnén -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na apno: apneni belež; apnena malta; apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec / apnena jama
♦ agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; petr. apneni maček lehnjak

apnéno

prisl.:

zrl je v njen apneno beli obraz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

argón argóna in árgon árgona samostalnik moškega spola [argón] in [árgon]

najpogostejši žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Ar

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Argon, angl. argon, frc. argon iz nlat. argon, iz gr. argós ‛nedejaven, lenoben’

atmofílna prvína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

atmosfêra -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

avtotróf -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

baktêrijska simbióza -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Bi simbol

simbol za kemijski element bizmut

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Bi, simbola za element ↑bizmut, iz nlat. bismutum

cefalódij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

cefalódijska simbióza -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

cianobaktêrijska simbióza -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

denitrifikácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

denitrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
metal. odstraniti, odvzeti dušik iz spojine: denitrirati jeklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

denitrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denitríranje (ȋ) |odvzeti dušik|: kaj ~ jeklo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

díazo.. prvi del podr. zlož. (ȋ) |dvoatomski dušik| díazobenzolperklorát, díazohidrát

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

diazotróf -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

diazotrofíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dušíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na dušik: dušična snov; dušična gnojila / dušično gnojenje / dušične spojine dušikove
♦ bot. dušične bakterije dušikove bakterije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dušíčnat -a -o prid. (ȋ)
ki vsebuje dušik: dušičnate hranilne snovi; dušičnata umetna gnojila
♦ bot. dušičnate bakterije dušikove bakterije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dušík -a m (ȋ)
kem. v zraku najbolj razširjeni plin brez barve, vonja in okusa, element N: pridobivanje dušika iz zraka; utekočinjen dušik
♦ agr. apneni dušik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dušík -a m, snov. (ȋ) kem.; prim. N

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dušík -a m

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

zračni dušik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

dušȋk -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dušík, m. der Stickstoff, h. t.-Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dušík fiksirajóče baktêrije -- -ih -ij ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dušíkov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na dušik: dušikova kislina; dušikove spojine / proizvodnja dušikovih gnojil dušičnih
♦ bot. dušikove bakterije bakterije, ki presnavljajo dušik v naravi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dušȋkov – glej dušȋk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dušīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ékosistémsko króženje dušíka -ega -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

elementáren -rna -o prid., elementárnejši (ȃ)
1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško
2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja
// ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo
3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni
4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost zmaguje nad elementarnimi silami
♦ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole

elementárno

prisl.:

čutiti, doživljati elementarno

svobodo so pojmovali juridično, ne elementarno

bil je elementarno pristna kmečka natura

sam.: v njegovem obnašanju je nekaj elementarnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

elementáren -rna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ izbruh strasti prvinski; ~a napaka osnovna, začetniška; pridobiti ~o znanje osnovno, temeljno
elementárni -a -o (ȃ) ~ delec osnovni delec; ~ dušik; ~e nezgode naravne nezgode
elementárno -ega s, pojm. (ȃ) V njem je nekaj ~ega prvinskega
elementárnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fiksátor dušíka -ja -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

flavón -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gomóljčen in gomôljčen -čna -o prid. (ọ̑; ȏ)
bot., v zvezi gomoljčne bakterije bakterije v celicah koreninskih gomoljčkov, ki kemično vežejo dušik iz zraka v dušikove spojine:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gomóljčne baktêrije -ih -ij ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

heterocíklični heterocíklična heterocíklično pridevnik [heterocíklični]

iz kemije pri katerem so atomi, navadno ogljika in še enega elementa, razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. heterozyklisch, iz novoklas. hetero.. ‛različen, raznolik, drugačen’ iz gr. héteros ‛eden izmed dveh, drugi, drugačen, različen’ + ↑cikličen

heterocíta -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

índij índija samostalnik moškega spola [índi]

v naravi redko prisotna mehka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: In

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Indium iz nlat. indium iz ↑ind(igo)

izopenteníl adenozín -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

konzervíranje tudi konservíranje -a s (ȋ)
glagolnik od konzervirati: konzerviranje sadja / dušik za konzerviranje vina / konzerviranje političnih institucij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

konzervírati tudi konservírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. dajati, spravljati živilo v neprodušno zaprte konzervne škatle, steklenice, kozarce, da ostane dalj časa užitno, dobro: konzervirati sadje, sočivje / konzervirati v kisu, soli; konzervirati z alkoholom in sladkorjem / konzervirati ribe
// dajati živilo v take pogoje, da ostane dalj časa sveže, uporabno: konzervirati kruh; konzervirati meso v zamrzovalniku
2. z določenim sredstvom preprečevati spreminjanje, razpadanje česa: konzervirati kože; konzervirati les; konzervirati gada v špiritu; konzervirati motorje z oljem / konzervirati knjige; konzervirali so nekaj spomenikov; konzervirati in restavrirati
3. povzročati, da postane kaj odporno, varno proti čemu: dušik konzervira vino
4. publ. ohranjati, vzdrževati: naleteli so na tendence, ki konzervirajo že zastarele oblike družbenega življenja; konzervirati kapitalistične, nehumane odnose

konzervíran

tudi konservíran -a -o:

konzervirana hrana, zelenjava

konzervirane kože

konzervirano meso, mleko, sadje

♦

med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mákrohranílo -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mesojéda rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

moféta -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

N

Predlog

2 N samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

dušik

dušikov

njuton/newton

numerus, velikost vzorca

IZGOVOR: [nə̀], rodilnik [nə̀] tudi [èn], rodilnik [èn]

ZVEZE: N/cm2, N/m2, N/mm2

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

N2 -- [èn] m, simb. (ȅ) fiz. njuton; kem. dušik; zem. north |sever|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nȃjlon -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèkovína -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

N-fiksirajóče baktêrije -ih -ij ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nítramonkál -a m (ȋ-ȃ)
agr. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nítrofoskál -a m (ȋ-ȃ)
agr. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nitrogenáza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nódul -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

norvéški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Norvežane ali Norveško: norveški film / norveška meja
♦ agr. norveški soliter umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij; obl. norveški vzorec večbarvni vzorec na pletenini, navadno športni, z desnimi petljami; zool. norveški rak večji morski rak svetlo rožnate barve; škamp

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ogljík -a m (ȋ)
kem. element, ki nastopa v obliki diamanta, grafita ali saj, C: atomi ogljika; ogljik, kisik in dušik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih (2)

Najprej bi se vam zahvalila za odgovor na moje vprašanje, ki je bilo objavljeno pod »Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih«. Se opravičujem, ker sem bila malo nejasna, zato še enkrat zastavljam vprašanje, kakšne so začetnice (ali je z malo ali z veliko) v spodaj omenjenih primerih. Kot 1. sem mislila na to, da je v videoposnetku na sliki samo napis arhivski posnetek. Se pravi, da na tisti sliki ni naslova ali podnaslova. (A je potem arhivski posnetek z malo ali veliko začetnico?) Kot 2. se v dokumentarcu pojavi slika z rjavim medvedom in tam piše: (R)javi medved (H)abitat: Arktični ocean (se pravi, to je v drugi vrstici) Kot 3. imamo na primer nekega zdravnika in spodaj piše: (D)r. Samuel Breznik (R)ojen: 14. 2. 1967 Univerzitetni klinični center Ljubljana Kot 4. primer pa navajam diagram kroženja vode. Na diagramu so glede na sliko razporejene ustrezne besede, kot so na primer: (f)otosinteza, (d)ušik v tleh, (o)gljik v rastlinah, (d)ihanje, (b)akterije … Ker se Univerzitetni klinični center Ljubljana in Arktični ocean pišejo z veliko začetnico, sem dala v oklepaj samo črke občnih imen, saj me zanima, ali bi črke v oklepaju pisali z veliko ali malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ozráčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ozračje: velika količina prahu in plinov poruši ozračno ravnotežje
♦ kem. ozračni dušik, kisik zračni dušik, kisik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ozráčje -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

plenílske glíve -ih -ív ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

protoberberínski alkaloíd -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

reagírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. z določenim dejanjem kot posledico določenega dejstva pokazati, izraziti odnos, stališče do tega dejstva; odgovoriti, odzvati se: vodstvo še ni reagiralo; reagirati na novico; reagirati na očitke z jokom; čustveno, instinktivno, ostro reagirati / reagirati s streljanjem, z žalitvijo odgovoriti, povrniti / telo reagira na cepljenje z vročino
// z določenim dejanjem kot posledico določenega dejstva pokazati sposobnost čutenja, zaznavanja: ponesrečenec še reagira; reagirati na dotik / satelit na ukaze ne reagira več / publ. umetnost na te družbene probleme še ni reagirala
// pokazati, da kaj deluje na kaj: na to gnojilo rastline hitro reagirajo / ne ve se, kako bo na nove predpise reagiralo tržišče
♦ fot. emulzija filma reagira na svetlobo
2. kem. zaradi medsebojnega učinkovanja ali pod vplivom toplote, svetlobe se spremeniti v snov z drugačnimi lastnostmi: fluor reagira tudi z žlahtnimi plini; lakmus reagira v tej raztopini kislo, nevtralno / ob takih pogojih reagirata dušik in vodik v amonijak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

reducírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: reducirati izdatke, uvoz; reducirati na najmanjšo mero; tlak se reducira z ventilom / reducirati vojaštvo / reducirati besedilo skrajšati
b) glede na možni razpon: reducirati moč, vpliv koga
2. narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; omejiti, odvzeti: reducirati elektriko, hrano
3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: svoja raziskovanja je reduciral na žuželke / govornik je vseh pet problemov reduciral na enega samega; življenje se ne da reducirati na mehaniko
4. kem. oddati kakemu elementu ali spojini elektrone: ogljik reducira bakrov oksid; reducirati in oksidirati
// metal. odvzeti kisik kovinskim oksidom: v plavžu reducirati železovo rudo / reducirati do železa, v železo
● nekdaj reducirati koga odpustiti ga zaradi zmanjšanja števila zaposlenih
♦ jezikosl. reducirati samoglasnike izgovoriti jih brez kake izgovorne prvine ali jih opustiti; mat. reducirati izraz, enačbo spremeniti izraz, enačbo v poenostavljeno obliko; meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino preračunati z merjenjem ugotovljeno vrednost pritiska v ustrezno vrednost glede na morsko gladino

reducírati se

kem.

sprejeti elektrone od kakega elementa ali spojine:

v tej reakciji se je žveplo oksidiralo in dušik reduciral

//

metal. z oddajanjem kisika preiti iz kovinskega oksida v kovino: reducirati se v železo

reducíran

-a -o:

reducirani samoglasniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

simbiótski simbiótska simbiótsko pridevnik [simbijótski]

1.

ki je v zvezi s simbiozo 1.; SINONIMI: simbiotičen

2.

ekspresivno ki kaže, izraža, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij; SINONIMI: ekspresivno simbiotičen

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. symbiotic, glej ↑simbioza

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

solíter1 -tra m (í)
1. bela snov, ki se nabira na vlažnem zidu: stene hleva so bile na več mestih pokrite s solitrom / zidni soliter
2. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik, kem. nitratno gnojilo: gnojiti s solitrom
♦ agr. čilski soliter dušičnato umetno gnojilo; norveški soliter umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij; kem. soliter sol dušikove kisline; nitrat; kalijev soliter spojina kalija, dušika in kisika, ki se uporablja pri izdelavi smodnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Tekočinska biopsija
Zanima me najbolj ustrezen prevod angleškega termina, ki označuje pojem, ki se vedno bolj uveljavlja v onkologiji in tudi klinični praksi. Gre za angleški termin liquid biopsy . Pri klasični biopsiji se z iglo odvzame vzorec tkiva, pri tej vrsti biopsije pa se odvzame vzorec telesne tekočine, ki je običajno kri, lahko pa tudi urin, plodovnica, materino mleko, plevralni izliv, sinovialna tekočina, semenska tekočina itd. Skratka, katera koli telesna tekočina, čeprav je največkrat mišljena kri. V slovenskih besedilih se velikokrat pojavi termin tekoča biopsija , ki je po našem mnenju strokovno neustrezen, saj gre za odvzem tekočine, pojavlja pa se tudi termin biopsija telesnih tekočin . Trenutno pripravljamo strokovni članek v slovenskem jeziku na to temo in bi bili zelo hvaležni za vašo strokovno pomoč pri iskanju najbolj ustreznega prevoda.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

tropán -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Ujemanje sestavljenega osebka in povedka

O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.

V tem koronskem času nista pomembni/ni pomembna niti politika niti vera.
Na podelitev diplom nista prišla/ni prišel niti oče niti mama.
V shrambi nista bila/ni bil na razpolago ne sladkor ne moka.
Ponoči nista marala/ni maral voziti ne Peter ne Maja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vezáva zráčnega dušíka -e -- -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.