duhovíčenje -a s (ī) glagolnik od duhovičiti: duhovitost romana se je v scenariju spremenila v duhovičenje; kosajo se v besedičenju in duhovičenju; izgubljati čas z duhovičenjem; plitvo, prazno, prisiljeno, puhlo duhovičenje / salonsko duhovičenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.