Tiskanje

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

duhovíto prislov [duhovíto]

takó, da je domiselno in šaljivo

takó, da je zasnovano, izvedeno domiselno, kreativno

ETIMOLOGIJA: ↑duhovit

duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]

ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo

ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno

ETIMOLOGIJA: ↑duh

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

v obliki čisti

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

komédija komédije samostalnik ženskega spola [komédija]

drama s šaljivo, smešno vsebino

film s smešno vsebino in navadno lahkotnejšimi temami, srečnim koncem

elementi, struktura dramskega, filmskega dela, ki vzbujajo smeh

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja smeh, občutke veselja

slabšalno

STALNE ZVEZE: stand up komedija, stand-up komedija
FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana.
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...

afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran]

ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno

ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt

parodírati parodíram nedovršni in dovršni glagol [parodírati]

na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnemati drugo, navadno znano, pomembno umetniško delo, žanr

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. parodieren iz frc. parodier, glej ↑parodija

Število zadetkov: 6