Tiskanje

álba -e ž (ȃ)
rel. dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov: obleči si albo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

amíkt -a m (ȋ)
rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena: duhovnik si je ogrnil amikt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

amíkt -a m

ver. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena

SINONIMI:

ver. humeral

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

birét -a m (ẹ̑)
trirogo obredno pokrivalo katoliških duhovnikov: župnik se je pokril s črnim biretom; rdeči kardinalski biret

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

birét -a m

trirogo obredno pokrivalo katoliških duhovnikov

SINONIMI:

knj.izroč. baret

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

bogoslôvec bogoslôvca samostalnik moškega spola [bogoslôvəc]

moški, ki se pripravlja na poklic katoliškega duhovnika s študijem teologije in bivanjem, vzgojo v semenišču, redovni skupnosti; SINONIMI: semeniščnik

ETIMOLOGIJA: ↑bogoslovje

bogoslôvni bogoslôvna bogoslôvno pridevnik [bogoslôu̯ni]

1.

ki je v zvezi z bogoslovci ali bogoslovjem

1.1.

bogoslovce

ETIMOLOGIJA: ↑bogoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

brevír -ja m (í)
rel. vsakdanje obvezne molitve duhovnikov: moliti, opraviti brevir; pren. Prešernove pesmi so postale njegov brevir
// knjiga s temi molitvami: duhovnik je zaprl brevir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

brevír -ja m

ver. vsakdanje obvezne molitve duhovnikov

SINONIMI:

ver. oficij

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

brevír -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

brevir -a samostalnik moškega spola

knjiga z obveznimi vsakodnevnimi molitvami katoliških duhovnikov; SODOBNA USTREZNICA: brevir

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

brezžénstvo -a s (ẹ̑)
obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi; celibat: brezženstvo duhovnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

brezžénstvo -a s, pojm. (ẹ̑) redk. ~ duhovnikov celibat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

celibát -a m (ȃ)
obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi, brezženstvo: protestantizem je odpravil celibat; zagovorniki in nasprotniki celibata / duhovniški celibat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

celibát -a m, pojm. (ȃ) (brezženstvo duhovnikov)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

celibát -a m

obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi

SINONIMI:

knj.izroč. brezženstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

celibȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

cirílmetódijski -a -o prid. (ȋ-ọ́)
nanašajoč se na slovanska apostola Cirila in Metoda: cirilmetodijske ideje / cirilmetodijske šole nekdaj šole, ki jih je ustanavljala narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda; cirilmetodijsko obdobje druga polovica 9. stoletja / Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

cirílmetódovec -vca m (ȋ-ọ̑)
član Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

časoslòv -ôva m (ȍ ō)
v vzhodni cerkvi vsakdanje obvezne molitve duhovnikov: moliti časoslov
// knjiga s temi molitvami: zapreti časoslov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

dühòvnik -a m duhovnik: Sztári zamedlani Dühovnik KOJ 1845, 3; Návod dühovnika KAJ 1848, VI; Szvétoga Benedeka Fare Dühovniki KM 1796, 1; Dühovnikov KAJ 1848, VIII

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

duhôvnikov -a -o (ó) ~a pridiga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

efod -a (efod, efog, efot) samostalnik moškega spola

1. biblijsko naprsni ščitek vélikega duhovnika za službo v templju, pritrjen z jermenoma, v katerem je spravljen sveti žreb; SODOBNA USTREZNICA: efod

1.1 biblijsko, navadno v zvezi s platnen platneno ogrinjalo duhovnikov in levitov, ki so ga nosili pri opravljanju daritev v templju; SODOBNA USTREZNICA: efod

2. biblijsko obredni predmet kot znamenje božje navzočnosti, ki so ga uporabljali za odkrivanje božjega odgovora; SODOBNA USTREZNICA: efod

FREKVENCA: 91 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ercprister -tra samostalnik moškega spola

duhovnik, ki ima v kapitlju službo z visokim dostojanstvom in nadzoruje delovanje duhovnikov na določenem področju; SODOBNA USTREZNICA: arhidiakon

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

gospód Frazemi s sestavino gospód:
bíti sám svój gospód, Gospód je poklícal kóga k sêbi, postáti sám svój gospód, spáti v Gospódu, zaspáti v Gospódu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

hierarhȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

humerál -a m (ȃ)
rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena; amikt: mašnik si ogrne humeral

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Kaj pomeni izraz »vojena krava«?

Kaj pomeni vojena krava v frazeologizmu Krava ni še bila vojena, pa že skače v hlevu teliček? Mogoče še ni bila pripuščena?

Gre za izpeljanko od voditi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kanón2 -a m (ọ̑)
1. pog. top1: streljajo s kanoni; grmenje kanonov; natreskan, pijan kot kanon
2. nav. mn., nekdaj škornji z visokimi, trdimi golenicami, zlasti kot obuvalo duhovnikov: svetli kanoni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kolár2 -ja m (ā)
bel, trd ovratnik katoliških duhovnikov: župnik je bil v civilni obleki in brez kolarja
● ekspr. za vedno se je poslovil od kolarja opustil je duhovniški poklic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kolár2 -ja m s -em (á; ȃ) |ovratnik katoliških duhovnikov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kolār2 -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kóretelj in korételj in korêtelj -tlja m (ọ̑; ẹ́; é)
kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči si koretelj; duhovniki v belih koretljih
// knjiž. temu podobno oblačilo sploh: spokorniki so v črnih koretljih drug za drugim stopali iz cerkve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

korêtelj -tlja m

kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov

SINONIMI:

ver. roket

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

láičen -čna -o prid.(á)
1. nanašajoč se na laike: laično pojmovanje česa; strokovno in laično obravnavanje problemov / poklicni in laični igralci / laična nega bolnikov na domu / laični apostolat; laični pomočniki duhovnikov laiški
2. ki nima verskega, cerkvenega značaja: uvedba laičnega šolstva / takrat je bilo pri nas še malo laične inteligence (po)svetne

láično

prisl.:

laično presojati problem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

láik -a m

vernik, ki ni duhovnik ali redovnik

SINONIMI:

knj.izroč. neduhovnik, zastar. posvetnjak, zastar. svetnjak, zastar. svetovnjak

GLEJ ŠE SINONIM: ljubitelj, nestrokovnjak
GLEJ ŠE: brat

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

láiški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na laike: duhovski in laiški stan / laiški apostolat / laiški pomočniki duhovnikov / to ni strokovno, ampak laiško pojmovanje stvari laično

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

laizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj spremeniti, spreminjati koga/kaj glede na način življenja in mišljenja
Nekaj cerkva je del svojih dejavnosti /popolnoma brez predsodkov/ laiziralo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

lástovka Frazemi s sestavino lástovka:
êna lástovka, êna lástovka šè ne naredí pomládi, êna lástovka šè ne prináša pomládi, êna lástovka šè ne prinêse pomládi, pŕva lástovka, pŕva lástovka šè ne prinêse pomládi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Litva

Predlog

Litve samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Litva

država v Evropi

IZGOVOR: [lítva], rodilnik [lítve]

BESEDOTVORJE: Litovec tudi Litvanec, Litovka tudi Litvanka, Litovčev tudi Litvančev, Litovkin tudi Litvankin, litovski tudi litvanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

lón Frazemi s sestavino lón:
délati za bôžji lón, za bôžji lón

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

nòtrisǘnoti se -em se dov. vdreti: hlápecz Dühovnikov tüdi sze v-hi'so notriszüne KOJ 1845, 99

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ofícij -a m (í)
rel. del brevirja, ki se opravi v enem dnevu; dnevnice: brati oficij
// vsakdanje obvezne molitve duhovnikov; brevir: opraviti oficij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pastorála -e ž (ȃ)
1. dejavnost navadno duhovnikov, zlasti katoliških, za krepitev, poglabljanje vere med verujočimi: družinska, mladinska pastorala; odbor za pastoralo / vojaška, zaporniška pastorala duhovna oskrba v vojski, zaporu
//
skupina ljudi, navadno duhovnikov, ki skrbi za tako dejavnost: pastorala vabi na redno predavanje; srečanje družinske pastorale
2. lit. lirsko-epsko delo z motivi idilične, pastirske ljubezni: rad je prebiral pastorale; pastorale in ekloge / uprizoriti pastoralo
♦ glasb. skladba idiličnega značaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pluviál -a m (ȃ)
rel. plašču podobno liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči pluvial

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

posvečeválec -lca [posvečevau̯ca tudi posvečevalca] m (ȃ)
rel. kdor posvečuje: posvečevalec duhovnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

posvečevánje -a s (ȃ)
glagolnik od posvečevati: posvečevanje duhovnikov / posvečevanje oltarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

posvečevȃnje, n. 1) die Heiligmachung; — die Heiligung; p. praznikov; — die Heiligsprechung, Cig.; — 2) das Einweihen, die Consecration; p. zvonov, duhovnikov; — 3) die Widmung(en), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

posvetȋtəv, -tve, f. 1) die Weihe: p. duhovnikov, Cig.; — 2) die Widmung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

rokét -a m (ẹ̑)
rel. kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči si roket; duhovnik v talarju in roketu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

semeníšče semeníšča samostalnik srednjega spola [semeníšče]

ustanova za bivanje, vzgojo semeniščnikov; SINONIMI: bogoslovje

STALNE ZVEZE: malo semenišče
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. sēminārium, prvotno ‛sadilnica, kjer se iz semen vzgajajo mlade rastline’, iz ↑seme - več ...

semeníščnik semeníščnika samostalnik moškega spola [semeníščnik]

moški, ki se pripravlja na poklic katoliškega duhovnika s študijem teologije in bivanjem, vzgojo v semenišču, redovni skupnosti; SINONIMI: bogoslovec

ETIMOLOGIJA: ↑semenišče

sinóda -e ž (ọ̑)
rel. zborovanje škofov, izbranih duhovnikov in laikov, na katerem se posvetujejo o zadevah cerkve ali škofije: sklicati sinodo / protestantska sinoda zborovanje pastorjev in laikov protestantskih cerkev; škofijska sinoda; sinoda Pravoslavne cerkve sinod; sinoda škofov iz škofov sestavljen posvetovalni organ papeža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sinọ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sòmaševáti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ)
rel. skupno maševati: somaševali so škof in več duhovnikov / s papežem so somaševali novi kardinali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

stólen -lna -o prid. (ọ̑)
ki je pri sedežu škofije: stolna cerkev / stolni župnik
● star. stolno mesto glavno mesto
♦ rel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu; šol. stolna šola v srednjem veku višja šola pri sedežu škofije, namenjena šolanju duhovnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sutána -e ž (ȃ)
knjiž. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov; talar: oblekel si je sutano; duhovnik v sutani in z biretom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

talár -ja m (ā)
1. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov: biti oblečen v talar / ekspr. poslušati talarje duhovščino / duhovniški talar
● ekspr. oblekel je talar postal je duhovnik
2. uradno vrhnje oblačilo sodnikov, rektorjev: sodnik v talarju in baretu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

talár -ja m

dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov

SINONIMI:

duhovniški talar, knj.izroč. sutana

GLEJ ŠE: duhovnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

talār -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

talar ► taˈlaːr -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

teológ teológa samostalnik moškega spola [teolók teológa]

1.

strokovnjak za teologijo

1.1.

STALNE ZVEZE: moralni teolog, teolog osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Theologe iz lat. theologus, glej ↑teologija

učíteljski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na učitelje: učiteljski priročnik; učiteljska knjižnica / učiteljska konferenca / izhaja iz učiteljske družine / tvoje spraševanje je čisto učiteljsko
♦ rel. učiteljska služba naloga, poslanstvo papeža, škofov in duhovnikov sploh, da učijo evangelij; šol. ukor po razrednem učiteljskem zboru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.