deminêr -ja m, člov. (ȇ) strokovnjak za odstranjevanje min, eksploziva: Ko s stroji preorjejo površino, jo deminerji razdelijo na kvadrate z očiščenimi pristopnimi potmi E ← frc. démineur iz ↑deminírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
eksplozív -a m (ȋ) eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje, razstrelivo: napolniti rov z eksplozivom;
velika rušilna moč eksploziva / eksploziv za atomsko bombo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
eksplozíva -e ž (ȋ) lingv. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo; zapornik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
izstrelíti -ím dov., izstréli in izstrêli; izstrélil (ī í) - 1. potisniti izstrelek iz cevi orožja s pomočjo plinov eksploziva: izstreliti kroglo iz puške; izstreliti naboj v zrak; priletel je iz hiše, kakor bi ga bil iz topa izstrelil / četa je izstrelila častno salvo / izstreliti puščico
// s streljanjem izprazniti: izstreliti puško / ekspr. izstreliti cel magazin - 2. s streljanjem, razstreljevanjem narediti: z minami so izstrelili odprtino v zidovju
- 3. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju: izstreliti raketo / izstreliti vesoljsko ladjo, umetni satelit / pog. v vesolje so izstrelili prvega astronavta
- 4. ekspr. hitro, nepričakovano reči, povedati: te besede je kar izstrelil
izstreljèn -êna -o: izstreljeni naboji; izstreljena granata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
izstreljeváti -újem nedov. (á ȗ) - 1. potiskati izstrelke iz cevi orožja s pomočjo plinov eksploziva: izstreljevati naboje / topovi so izstreljevali krogle skozi line
- 2. potiskati in usmerjati s startne naprave proti cilju: izstreljevati vesoljske ladje, umetne satelite
● publ. radij je izstreljeval svoje elektrone skoraj s hitrostjo svetlobe oddajal, seval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
minêr -ja m (ȇ) delavec, ki razstreljuje skale, objekte: minerji pripravljajo traso za cesto;
zaposlen je v rudniku kot miner / gradbeni miner; miner v kamnolomu // vojak, izurjen za polaganje in odstranjevanje min, eksploziva: minerji so minirali most
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vodíkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vodik: vodikov plamen / vodikove spojine
♦ fiz. vodikov ion pozitivno naelektren atom vodika; kem. vodikovi halogenidi; vodikov peroksid; vodikov sulfid spojina žvepla in vodika z vonjem po gnilih jajcih; vodikova vez privlačna sila med molekulami, v katerih je vodikov atom vezan na atom elementa, ki močno privlači elektrone; voj. vodikova bomba bomba velike jakosti, pri kateri so glavna sestavina eksploziva izotopi vodika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vžíg -a m (ȋ) glagolnik od vžgati1: vžig uspe / električni vžig; vžig z vžigalno vrvico / hiter vžig; vžig motorja / spontan vžig snovi samovžig; vžig eksploziva, bencinskih hlapov
♦ avt. naravnati, nastaviti vžig naravnati, nastaviti vžigalno napravo motorja tako, da je vžig plinske zmesi usklajen z gibi bata; eksplozivni vžig pojav, da zmes goriva in zraka v bencinskem motorju prehitro zgori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.