ekstátičen – glej ekstȃza
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ekstáza -e ž (ȃ) duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ekstazo;
ritem bobna jih je spravil v ekstazo;
biti v ekstazi;
religiozna ekstaza;
počutil se je kakor v ekstazi // ekspr. veliko navdušenje, zanos, prevzetost: njegov govor je spravil poslušalce v ekstazo / čutna, ljubezenska ekstaza / enolično življenje brez poleta in ekstaz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ekstáza -e ž, pojm. (ȃ) izobr. zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ~o; biti v ~i; poud. z govorom spraviti poslušalce v ~o |v zanos, veliko navdušenje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ekstáza -e
ž duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugi, zelo osrečujoč duševni svet
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
ekstȃza -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zamaknjenje [zamáknjenje]
samostalnik srednjega spolazamaknjenje, ekstaza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.