apartmá -ja m (ȃ) - 1. večsobno, razkošno stanovanje, zlasti v hotelu: ima eleganten apartma; najela je apartma v najboljšem hotelu
- 2. iron. majhno, skromno stanovanje: izvolite v moj apartma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dandy -ja [dêndi in déndi] m (ȇ; ẹ̑) knjiž. v oblačenju in vedenju pretirano eleganten moški: angleški dandyji;
nadut dandy
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dómino -a m (ọ̑) - 1. maškaradni plašč s kapuco, navadno svilen: oblečen je bil v širok rdeč domino; črn domino
// kdor je oblečen v tak plašč: ustavil ga je eleganten domino - 2. redko igra s ploščicami, ki imajo na eni strani dve polji s pikami; domina: odigrala sva dve partiji domina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
elegánten -tna -o prid., elegántnejši (ȃ) - 1. ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: eleganten gospod; njegova žena je zelo elegantna
- 2. ki ima zelo lepo, skladno obliko: elegantni čevlji; elegantna obleka
// s širokim pomenskim obsegom skladen, lahkoten: most se pne v elegantnem loku; ima elegantno postavo / eleganten skok v vodo; elegantne kretnje
elegántno prisl.: elegantno se oblačiti; elegantno se je priklonil; elegantno opremljena soba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kròj krôja m (ȍ ó) - 1. vzorec, model za obliko obleke ali obutve: izrezati kroj iz časopisa; narisati, prerisati kroj / dobila je nov kroj ovratnika / šivati po kroju
// oblika obleke ali obutve: obleka je neprisiljena v barvi in kroju; eleganten kroj čevljev; moderen, ohlapen, oprijet kroj / nizek kroj ovratnika / obleka je najnovejšega kroja
♦ obrt. klasični kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; princes kroj ki ima sprednji in zadnji del iz treh kosov; srajčni kroj iz skupaj krojenega zgornjega in spodnjega dela in s srajčnim ovratnikom - 2. raba peša oblačilo, značilno za določeno društvo, dejavnost; obleka, uniforma: telovadci so nastopili v krojih / gasilski, vojaški kroj / ženske v pisanih krojih nošah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
limuzína -e ž (ȋ) osebni avtomobil z zaprto karoserijo: kabrioleti in limuzine // ekspr. velik, eleganten osebni avtomobil: pripeljal se je v črni limuzini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
menuét -a m (ẹ̑) star, zmerno hiter francoski ples v tridobnem taktu: dvorjani so spet plesali menuet;
eleganten, graciozen menuet // skladba za ta ples: po gavoti je orkester zaigral menuet
♦ muz. skladba ali stavek suite, sonate z značilnostmi tega plesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
metúljček -čka m (ū) - 1. nav. ekspr. manjšalnica od metulj: metuljčki frfotajo, letajo; na cvet se je usedel metuljček / pisani, rumeni metuljčki / okoli nje se ta metuljček ne bo več vrtel / plačati tri metuljčke
- 2. (modni) dodatek, navadno k moški obleki, v obliki pentlje na sprednji strani srajce: nosil je bel, črn metuljček; privezati, zavezati si metuljček, metuljčka; eleganten gospod z metuljčkom pod vratom
- 3. šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec poganja s sočasnim krožnim potegovanjem obeh rok: metuljček in kravl / plavati metuljčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
móž -á m, mn. možjé (ọ̑) - 1. poročen moški v odnosu do svoje žene: to je moj mož; želi si dobrega moža; dober, hud, nezvest, rajni mož / zakonski mož / čas je, da začneš iskati moža / vzela ga je za moža poročila se je z njim
- 2. dorasel človek moškega spola: si že mož; ta mož ni moj oče; skoraj neopazno se je iz dečka razvil mož; eleganten, lep, mlad, velik mož; izkušen mož; značajen mož; mož petdesetih let, sivih las
// nav. ekspr., s prilastkom dorasel človek moškega spola kot nosilec kake dolžnosti, kakega poklica: sestanek vodilnih mož; volilni možje / veliki, znameniti možje / črni možje pogrebniki; občinski mož občinski odbornik; uslužbenec na občini; mož postave miličnik, policist - 3. ekspr., navadno v povedni rabi moški kot nosilec odločnosti, poguma: bodi mož in ne cmera; ali smo možje ali nismo; bil je mož, da malo takih; si kaj moža; ali je kaj moža v njem; moža se je izkazal; to je bil pravi mož / on je figa mož figamož
- 4. vsak izmed organiziranih ljudi, navadno vojak brez čina: skupina je štela petnajst mož; v boju so izgubili dva moža / bataljon se je boril do zadnjega moža
- 5. žarg., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s podobo navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / meni je padel mož
- 6. nar. (poročna) priča: biti komu za moža
● star. moža objeti omožiti se; star. sonce je še za moža visoko videti je, kot bi bilo nad obzorjem za dolžino človekove postave; ledeni možje čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij; ekspr. slamnati mož strašilo na njivah, ki ponazarja človeka, narejeno iz slame; sneženi mož iz snega narejena igrača, ki ponazarja človeško postavo; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukrepa; ekspr. stali so mož pri možu tesno skupaj; vsi kot en mož enotno, složno
♦ etn. črni mož otroška igra, pri kateri eden od igralcev, črni mož, lovi druge; divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; povodni mož po ljudskem verovanju moškemu podobno bitje, ki prebiva v vodi; gastr. (krompirjev) mož pretlačen krompir in fižol z ocvirki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nastòp -ópa m (ȍ ọ́) - 1. prikaz česa naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: pripraviti se za nastop; harmonikarski, pevski, telovadni nastop; nastop najboljših drsalcev, godalnega kvarteta / učenci so priredili nastop / pog. nastop na radiu, televiziji / njen nastop v glavni vlogi je navdušil gledalce / orkester ima po tri nastope na teden
// sodelovanje, dejavna navzočnost pri športni, kulturni prireditvi: omogočiti najboljšim smučarjem nastop na olimpiadi - 2. prikaz mnenja, stališča javno, pred občinstvom: predsednikov prvi nastop je prenašala televizija; njegovi nastopi na kongresih so vzbujali zanimanje / Prežihov književniški nastop; od prvih nastopov v revijah do samostojne pesniške zbirke je minilo več let / publ. uspešni nastopi naših podjetij na tujem tržišču / protestni nastopi študentov proti rasni diskriminaciji
// nav. mn., ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: razšla sta se mirno, brez nastopov / mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi / knjiž. še na misel mi ne pride, da bi ti delala nastope neprijetnosti, težave - 3. navadno s prilastkom vedenje, ravnanje: imeti dober, eleganten, simpatičen, uglajen nastop; s svojim nastopom navdušuje ljudi / ponosen je na svoj svetovljanski nastop / manjka mu prepričljivosti v nastopu
- 4. z rodilnikom izraža začenjanje česa: označiti nastop dejanja, stanja / knjiž.: nastop pomladi začetek; pred nastopom življenja na zemlji pred nastankom; z nastopom noči so postali vsi zaspani ko se je znočilo
// pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru
♦ jur. dilatorne ovire za nastop kazni; šol. imeti nastop opravljati učno uro, pri kateri se ocenjuje pedagoška sposobnost, strokovno znanje kandidata; vet. nastop poškodba noge ob zgornjem robu kopita, povzročena s kopitom ali podkvijo druge noge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
playboy in plejboj -a [pléjbój in pléjbôj] m (ẹ̑-ọ̑; ẹ̑-ȏ) zlasti v zahodnih deželah bogat, navadno mlajši moški, ki uživaško živi: eleganten playboy;
živel je kot playboy
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
salónar -ja m (ọ̑) nav. mn. eleganten ženski čevelj navadno brez okraskov in z visoko peto: za gledališče je obula salonarje;
črni salonarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šík prid. neskl. (ȋ) knjiž. čeden, urejen, eleganten: ta ženska je zmeraj šik / šik obleka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šíkoven -vna -o prid. (ī) zastar. čeden, urejen, eleganten: njegovo dekle je zelo šikovno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šími prid. neskl. (ȋ) zastar. eleganten, moderen: šimi kravata / njegova žena je zmeraj šimi / šimi čevlji elegantni zelo ozki čevlji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.