ajnajst gl. enajst ♦ P: 3 (TE 1555, TT 1557, TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajnajst
GLEJ: enajst2
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anajst gl. enajst ♦ P: 7 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TPs 1566, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anajst
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brod -a (brud) samostalnik moškega spola
1. kraj, kjer se da prebresti vodo; SODOBNA USTREZNICA: plitvina
2. kraj ob vodi, urejen za pristajanje plovil; SODOBNA USTREZNICA: pristanišče
3. plovilo za prevoz čez vodo; SODOBNA USTREZNICA: brod
FREKVENCA: 26 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dekla -e (dekla, dejkla) samostalnik ženskega spola
1. navadno v kmečkem okolju stalno najeta ženska za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih opravilih; SODOBNA USTREZNICA: dekla
1.1 pri višjih družbenih slojih stalno najeta ženska za gospodinjska opravila in osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služkinja, služabnica
1.2 ekspresivno ženska, ki je podložna, pokorna komu
2. ženska, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov v bolnišnici; SODOBNA USTREZNICA: strežnica
3. v antiki nesvobodna ženska, ki je v lasti svojega gospodarja; SODOBNA USTREZNICA: sužnja
3.1 v Stari zavezi sužnja, ki jo je žena pripeljala s seboj v zakon in je lahko postala njena namestnica, če je bila žena neplodna; SODOBNA USTREZNICA: stranska žena
4. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
5. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
devetnajsti -a -o vrstilni števnik
ki v zaporedju ustreza številu devetnajst; SODOBNA USTREZNICA: devetnajsti
FREKVENCA: 10 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
edanajst
GLEJ: enajst1
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
edenaest
GLEJ: enajst
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
edenaest
GLEJ: enajst2
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
edenájset tudi edemnájset glav. štev. enajst: najsla ſzta vküp ſzprávlene ti edenájſzet KŠ 1771, 257; Edenájſzet KM 1790, 96; trifertálye na edemnájszet je rávnok vöra bila AIP 1876, br. 2, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
edenájseteri -a -o ločil. štev. enajsteri, enajst: Ti edenájſzeteri vucseniczke ſzo pa sli KŠ 1771, 24; da bi i edenájſzetere zvejzde nyega molile KM 1796, 24
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
edenajst
GLEJ: enajst2
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ednájst, num. = enajst, Mur., Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enájst, num. eilf.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajst [enájst] števnik
enajst
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajst števnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
enajst štev., F2, XI. enaist. undecim. 11
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajst nepreg. štev. enajst: enajst im. mn. svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule, inu nje Tovarshiz enajst rod. mn. taushent Diviz ǀ Los je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt daj. mn. Jogrom ǀ mu poſodish deſſet kron, ter more tebi anajſt tož. mn. povernit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajst števnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajst1 sam. – ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajst2 posam. tudi nepregib. ♦ P: 4 (TT 1557, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584); posam. ♦ P: 2 (KPo 1567, DPa 1576)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajst3 štev. ♦ P: 7 (TR 1558, TPs 1566, DC 1579, TT 1581-82, DC 1584, TtPre 1588, TfC 1595); štev. tudi neskl. ♦ P: 6 (TC 1550, TT 1557, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DB 1584); štev. neskl. ♦ P: 3 (TE 1555, KPo 1567, TP 1575)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajst1 -ih (enajst, anajst, edanajst) in nesklonljivo, posamostaljeno
1. skupina enajstih oseb
2. enajsta ura
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajst2 -ih (enajst, anajst, ajnajst, edenajst, edenaest) in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole
izraža število 11; SODOBNA USTREZNICA: enajst
FREKVENCA: 59 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajst3 nesklonljivo, vrstilni števnik
ki v zaporedju ustreza številu enajst; SODOBNA USTREZNICA: enajsti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajsti -a -o (enajsti, anajsti) vrstilni števnik
1. ki v zaporedju ustreza številu enajst; SODOBNA USTREZNICA: enajsti
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov; danes pisava skupaj
FREKVENCA: 63 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajstica [enajstíca] samostalnik ženskega spola
- kovanec z vrednostjo enajst
- igralna karta z vrednostjo enajst
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajststo (enajst sto) štev. glav. ♦ P: 1 (TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajststokrat (enajst stokrat) prisl. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
joger -gra m 1. apostol: S. Paulus ta je bil en pravi Ioger im. ed. Boshy ǀ on kakor en Jogar im. ed. ga je bil ysdal Judom ǀ S. Paulus ie en velik Iogar im. ed., inu priatel Boshij ǀ ta lubi Joger im. ed. Boshj S. Joannes nas v' tej vishi posdravi ǀ kadar tiga duanajſtiga Jogra tož. ed. Iskariota je bila sgubila ǀ ſim s'kusi mojga Iogra tož. ed. Paula vezhkrat djal ǀ leta dua Sveta Jogra im. dv. rada ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ Neſrezhnishi, kakor una dua Iogra im. dv., katera ſta shla v'Emaus ǀ Je prerokoual dueim Jogrom daj. dv. ǀ Jogry im. mn. ſe ſo zhudili ǀ Proſsio Iogri im. mn. sa dar S: Duha ǀ ſo Iogry im. mn. tiga Praviga Boga ǀ Iogrij im. mn. ſe ſo pomujeli taiſtiga iſgnati ǀ S. Peter Firsht vſyh S. S. Apoſtelou, je bil Ribizh, Ribizh je bil S. Andri, S. Jacob, S. Joannes ty ner pervi, inu lubishi logry im. mn. Chriſtuſavi ǀ Chriſtus je imel duanaiſt Jogrou rod. mn. ǀ ſe moli v'Apostolish Veri, od ſvetih dvanaist Iogrou rod. mn. poſtauleni ǀ S. Mattheush kadar ta zhudesh piſhe, praui od Iogru rod. mn. ǀ Los je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt Jogrom daj. mn. ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm Iogrom daj. mn. ǀ en ozhaje bil perpelal ſvojga ſynu s'tem hudem obdaniga k'Iogrom daj. mn., de bi ga ven isgnali ǀ Chriſtus je bil Iogram daj. mn. dal ǀ danarie je Jogram daj. mn. neſil ǀ Chriſtus s' parſtam pokashe na ſvoje Jogre tož. mn. ǀ Mojſter kaj s'ene Iogre tož. mn. imash ǀ je govuril naſh Lubi Odreshenik Chriſtus Jesus s' ſvojmi Jogry or. mn. ǀ moj greh ozhitnu ſe ſim spovedal pred Jogrij or. mn. ǀ Iudouski Fariserij, inu Piſsarij kateri ſo shpègali sa Iogramy or. mn. 2. učenec: lashniki ſo shulery, inu Iogri im. mn. tiga ſatana ← stbav. jungiro, nem. Jünger ‛učenec’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Konstanca2 ž zemljepisno lastno ime Konstanca: kakor nam samore ſprizhat tu meſtu Conſtanza im. ed., kadar ſo tamkaj Concilium dershali (III, 442) ǀ V' tem meſti Conſtanza im. ed. enajſt slepem je bil videjne povernil (III, 452) Konstánca, nem. Konstanz, mesto v jugozahodni Nemčiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
los m žreb: Los im. ed. je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt Jogrom ǀ ſe meni sdy de bi los im. ed. na mojga Ozheta Svetiga Franciſca padil ǀ lety ſo mogli loſſat, na katere je loſſ im. ed. padil, taiſte ſo na desno ſtran poſtavili, inu leben shenkali ǀ ty lubi Svetniki bi los tož. ed. vergli, inu taiſtiga bi isvolili, na kateriga bi los im. ed. padil ← nem. Los < srvnem. lōʒ ‛žreb’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Matija -a m osebno lastno ime Matija: S. Mathia im. ed. s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi samursho Deshelo je bil reſfejtil ǀ Mathia im. ed. hozhe rezhi pohleun ǀ S. Matthia im. ed. je bil uni Zachæus, od kateriga pishe S. Lukesh na 19. poſtavi ǀ NA DAN S. MATTHIA rod. ed. APOSTELLA ǀ Los je padel na Matthia tož. ed., inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt Jogrom ǀ V' S. Mathiu mest. ed. ſe je nashla vera S. Petra; Lubesan S. Andrea. Dobruta S. Philippa Sv. Matíja, po Iškarijotovi izdaji izbran za dvanajstega apostola (SP Apd 1,23)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obdan -a prid. 1. obdan, obkrožen: od dalezh je vidil en selen garm s' ogniom obdan tož. ed. m ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom obdano tož. ed. ž 2. okužen, obseden: s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan im. ed. m ǀ Celli ſveit je obdan im. ed. m s' urozhino teh hudih shejl ǀ enkrat ſo bily k'S: Hilarionu en lepo Dekilzo perpelali, katera je bila s'tem hudim obdana im. ed. ž ǀ en ozhaje bil perpelal ſvojga ſynu s'tem hudem obdaniga tož. ed. m ži. k'Iogrom ǀ enkrat ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim obdano tož. ed. ž perpelali ǀ pride v' tu meſtu Piazenzo, ter najde letu meſtu s' kugo obdanu tož. ed. s ǀ S. Euangeliſti pisheo od dveh s'tem hudim obdanih rod. dv. ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani im. mn. m ǀ V' tem meſti Conſtanza enajſt slepem je bil videjne povernil … inu s' drugimi bolesnimi obdanih rod. mn. je bil osdravil ǀ Letukaj greshniki pomenio bolnike, petlerie, s' revami obdane tož. mn. m ludy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ob enajstih gl. enajst 1, ob ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poklanjati se -am se nedov. priklanjati se: G: Bogu v'oblizhe pluva, inu hudizhu ſe poklajna 3. ed. (I/1, 10) ǀ enajst svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali del. mn. m (I/2, 104) ǀ bom li jest, inu tuoja matti, inu tuoij Bratje prishli, inu ſe bomo pred tabo poKlajnali del. mn. m (I/2, 104)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prišteven prid. prištet: Los je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven im. ed. m h' tem enajſt Jogrom (III, 184) Prim. pri Kastelec-Vorencu perſhtiven ‛computatus’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sanjati -am nedov. sanjati: ponozhi je ſajnal del. ed. m, de ſe na lovu najde sanjati se sanjati se: kadar nimu ſe ſaina 3. ed., de ſe v'shpegu gleda, de shena mu bò eniga Synu rodila ǀ kar zhlovik cell dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna 3. ed. ǀ eno nuzh ſe je ſajnalu del. ed. s timu mladimu, inu nedolshnimu Iosephu, de enajst svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali ǀ Enimu ſe je ſainalu del. ed. s, de enu slatu jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ ſe taiſtim sdy, kakor de bi ſe kaj ſainialu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tovarišica -e ž 1. tovarišica, tj. vrstnica po položaju, dejavnosti ali starosti, družabnica: de bi tovarshiza im. ed. teh Svetnikou ratala ǀ grè h' poſteli ſvoje tovarshize rod. ed. ǀ Pride v' Zerku, ſede doli, sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo or. ed. pod cello pridigo sgovariat, inu quantat ǀ Oſtanite s' Bugam moje tovarshize im. mn. ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule, inu nje Tovarshiz rod. mn. enajst taushent Diviz ǀ nemore veſſeleishi zaitinge ſvojm tovarshizam daj. mn. perneſti ǀ roshenkranz v'rokah dershala, inu s'taistim ſe je iegrala, ſvoie tovarshize tož. mn. motila 2. izbranka, zakonska žena: Bug vam bo dal eno touarshizo tož. ed., ali tovarsha, s'katero bote mogli na tem ſvejti potroshtani shiveti → tovariš
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Uršula -e ž osebno lastno ime Uršula: en lep dan je bila S: Catharina modruſti Boshje nepolonena … S. Vrſula im. ed. s'ognam ajffra Boshjga gorezha (II, 52) ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule rod. ed., inu nje Tovarshiz enajst taushent Diviz (I/1, 96) Sv. Úršula (pribl. 304–pribl. 451), mučenka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
videnje s 1. vid: kadar oglushj, ali oslèpi, takrat ſposna kulikajn sdravie nuza, kulikajn videine im. ed. zhloveku pomaga ǀ V' tem meſti Conſtanza enajſt slepem je bil videjne tož. ed. povernil ǀ ob videnie tož. ed. je bil prishal 2. videnje, prikazen: Kaj pomeni tu zhudnu inu skriunu Videjne im. ed., kateru G. Bug je prikaſal Iſaju Preroku
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.