enajst nepreg. štev. enajst:
enajst im. mn. svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule, inu nje Tovarshiz enajst rod. mn. taushent Diviz ǀ Los je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt daj. mn. Jogrom ǀ mu poſodish deſſet kron, ter more tebi anajſt tož. mn. povernit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
poklanjati se -am se nedov. priklanjati se:
G: Bogu v'oblizhe pluva, inu hudizhu ſe poklajna 3. ed. (I/1, 10) ǀ enajst svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali del. mn. m (I/2, 104) ǀ bom li jest, inu tuoja matti, inu tuoij Bratje prishli, inu ſe bomo pred tabo poKlajnali del. mn. m (I/2, 104)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
sanjati -am nedov. sanjati:
ponozhi je ſajnal del. ed. m, de ſe na lovu najde sanjati se sanjati se:
kadar nimu ſe ſaina 3. ed., de ſe v'shpegu gleda, de shena mu bò eniga Synu rodila ǀ kar zhlovik cell dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna 3. ed. ǀ eno nuzh ſe je ſajnalu del. ed. s timu mladimu, inu nedolshnimu Iosephu, de enajst svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali ǀ Enimu ſe je ſainalu del. ed. s, de enu slatu jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ ſe taiſtim sdy, kakor de bi ſe kaj ſainialu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
tovarišica -e ž 1. tovarišica, tj.
vrstnica po položaju, dejavnosti ali starosti, družabnica:
de bi tovarshiza im. ed. teh Svetnikou ratala ǀ grè h' poſteli ſvoje tovarshize rod. ed. ǀ Pride v' Zerku, ſede doli, sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo or. ed. pod cello pridigo sgovariat, inu quantat ǀ Oſtanite s' Bugam moje tovarshize im. mn. ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule, inu nje Tovarshiz rod. mn. enajst taushent Diviz ǀ nemore veſſeleishi zaitinge ſvojm tovarshizam daj. mn. perneſti ǀ roshenkranz v'rokah dershala, inu s'taistim ſe je iegrala, ſvoie tovarshize tož. mn. motila 2. izbranka, zakonska žena:
Bug vam bo dal eno touarshizo tož. ed., ali tovarsha, s'katero bote mogli na tem ſvejti potroshtani shiveti → tovariš
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
joger -gra m 1. apostol:
S. Paulus ta je bil en pravi Ioger im. ed. Boshy ǀ on kakor en Jogar im. ed. ga je bil ysdal Judom ǀ S. Paulus ie en velik Iogar im. ed., inu priatel Boshij ǀ ta lubi Joger im. ed. Boshj S. Joannes nas v' tej vishi posdravi ǀ kadar tiga duanajſtiga Jogra tož. ed. Iskariota je bila sgubila ǀ ſim s'kusi mojga Iogra tož. ed. Paula vezhkrat djal ǀ leta dua Sveta Jogra im. dv. rada ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ Neſrezhnishi, kakor una dua Iogra im. dv., katera ſta shla v'Emaus ǀ Je prerokoual dueim Jogrom daj. dv. ǀ Jogry im. mn. ſe ſo zhudili ǀ Proſsio Iogri im. mn. sa dar S: Duha ǀ ſo Iogry im. mn. tiga Praviga Boga ǀ Iogrij im. mn. ſe ſo pomujeli taiſtiga iſgnati ǀ S. Peter Firsht vſyh S. S. Apoſtelou, je bil Ribizh, Ribizh je bil S. Andri, S. Jacob, S. Joannes ty ner pervi, inu lubishi logry im. mn. Chriſtuſavi ǀ Chriſtus je imel duanaiſt Jogrou rod. mn. ǀ ſe moli v'Apostolish Veri, od ſvetih dvanaist Iogrou rod. mn. poſtauleni ǀ S. Mattheush kadar ta zhudesh piſhe, praui od Iogru rod. mn. ǀ Los je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt Jogrom daj. mn. ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm Iogrom daj. mn. ǀ en ozhaje bil perpelal ſvojga ſynu s'tem hudem obdaniga k'Iogrom daj. mn., de bi ga ven isgnali ǀ Chriſtus je bil Iogram daj. mn. dal ǀ danarie je Jogram daj. mn. neſil ǀ Chriſtus s' parſtam pokashe na ſvoje Jogre tož. mn. ǀ Mojſter kaj s'ene Iogre tož. mn. imash ǀ je govuril naſh Lubi Odreshenik Chriſtus Jesus s' ſvojmi Jogry or. mn. ǀ moj greh ozhitnu ſe ſim spovedal pred Jogrij or. mn. ǀ Iudouski Fariserij, inu Piſsarij kateri ſo shpègali sa Iogramy or. mn. 2. učenec:
lashniki ſo shulery, inu Iogri im. mn. tiga ſatana ← stbav. jungiro, nem. Jünger ‛učenec’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Konstanca2 ž zemljepisno lastno ime
Konstanca:
kakor nam samore ſprizhat tu meſtu Conſtanza im. ed., kadar ſo tamkaj Concilium dershali (III, 442) ǀ V' tem meſti Conſtanza im. ed. enajſt slepem je bil videjne povernil (III, 452) Konstánca, nem. Konstanz, mesto v jugozahodni Nemčiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
los m žreb:
Los im. ed. je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt Jogrom ǀ ſe meni sdy de bi los im. ed. na mojga Ozheta Svetiga Franciſca padil ǀ lety ſo mogli loſſat, na katere je loſſ im. ed. padil, taiſte ſo na desno ſtran poſtavili, inu leben shenkali ǀ ty lubi Svetniki bi los tož. ed. vergli, inu taiſtiga bi isvolili, na kateriga bi los im. ed. padil ← nem. Los < srvnem. lōʒ ‛žreb’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Matija -a m osebno lastno ime
Matija:
S. Mathia im. ed. s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi samursho Deshelo je bil reſfejtil ǀ Mathia im. ed. hozhe rezhi pohleun ǀ S. Matthia im. ed. je bil uni Zachæus, od kateriga pishe S. Lukesh na 19. poſtavi ǀ NA DAN S. MATTHIA rod. ed. APOSTELLA ǀ Los je padel na Matthia tož. ed., inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt Jogrom ǀ V' S. Mathiu mest. ed. ſe je nashla vera S. Petra; Lubesan S. Andrea. Dobruta S. Philippa Sv. Matíja, po Iškarijotovi izdaji izbran za dvanajstega apostola (SP Apd 1,23)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
obdan -a prid. 1. obdan, obkrožen:
od dalezh je vidil en selen garm s' ogniom obdan tož. ed. m ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom obdano tož. ed. ž 2. okužen, obseden:
s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan im. ed. m ǀ Celli ſveit je obdan im. ed. m s' urozhino teh hudih shejl ǀ enkrat ſo bily k'S: Hilarionu en lepo Dekilzo perpelali, katera je bila s'tem hudim obdana im. ed. ž ǀ en ozhaje bil perpelal ſvojga ſynu s'tem hudem obdaniga tož. ed. m ži. k'Iogrom ǀ enkrat ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim obdano tož. ed. ž perpelali ǀ pride v' tu meſtu Piazenzo, ter najde letu meſtu s' kugo obdanu tož. ed. s ǀ S. Euangeliſti pisheo od dveh s'tem hudim obdanih rod. dv. ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani im. mn. m ǀ V' tem meſti Conſtanza enajſt slepem je bil videjne povernil … inu s' drugimi bolesnimi obdanih rod. mn. je bil osdravil ǀ Letukaj greshniki pomenio bolnike, petlerie, s' revami obdane tož. mn. m ludy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
prišteven prid. prištet:
Los je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven im. ed. m h' tem enajſt Jogrom (III, 184) Prim. pri Kastelec-Vorencu perſhtiven ‛computatus’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
Uršula -e ž osebno lastno ime
Uršula:
en lep dan je bila S: Catharina modruſti Boshje nepolonena … S. Vrſula im. ed. s'ognam ajffra Boshjga gorezha (II, 52) ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule rod. ed., inu nje Tovarshiz enajst taushent Diviz (I/1, 96) Sv. Úršula (pribl. 304–pribl. 451), mučenka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
videnje s 1. vid:
kadar oglushj, ali oslèpi, takrat ſposna kulikajn sdravie nuza, kulikajn videine im. ed. zhloveku pomaga ǀ V' tem meſti Conſtanza enajſt slepem je bil videjne tož. ed. povernil ǀ ob videnie tož. ed. je bil prishal 2. videnje, prikazen:
Kaj pomeni tu zhudnu inu skriunu Videjne im. ed., kateru G. Bug je prikaſal Iſaju Preroku
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.