morála -e ž (ȃ) - 1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega: odvisnost morale od družbenih razmer / pravo, morala in religija
// s prilastkom kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na- a) kak nazor, nosilca: komunistična, krščanska morala; s stališča meščanske, patriarhalne morale bi bilo tako ravnanje vsega obsojanja vredno / vzgajati v duhu socialistične morale / pregrešiti se zoper družbeno, javno moralo
- b) kako področje delovanja, življenja: kršiti poslovno moralo; športna morala / načela novinarske morale etike; politična morala
- 2. priznavanje, izpolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj: moralo teh ljudi občudujem; skrbeti za moralo; s tem dejanjem je dokazal visoko moralo / slabš. odpraviti je treba dvojno moralo / predsednik je opozoril na pomanjkanje poslovne, socialistične morale
- 3. knjiž., redko, z rodilnikom načelo, stališče: zagovarjati moralo koristi, žrtvovanja / morala denarja mu je bila tuja
- 4. publ., navadno s prilastkom psihična pripravljenost, zavzetost koga za izvršitev določenega dejanja, dosego določenega cilja: njihova morala se je dvignila, je padla; morala moštva, vojakov je nizka, trdna / okupatorjeva bojna morala se vse bolj razkraja
- 5. lit., navadno z rodilnikom kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju, vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati: morala basni, igre je očitna; morala te zgodbe je: bodi pošten in pogumen
● publ. bolna morala pomanjkanje moralne razsodnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kódeks -a m (ọ̑) - 1. zakonik, zbirka zakonov: izdati kodeks; kodeks kanonskega prava / Napoleonov kodeks
// navadno s prilastkom družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov: moralni kodeks mu tega ne dopušča; kodeks zdravniške etike; nespoštovanje poslovnega kodeksa / publ. kodeks cestnih predpisov - 2. redko pravila, pravilnik: seznaniti se s kodeksom / zbiranje podatkov poteka po posebnem kodeksu
- 3. biblio. rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska: stari pergamentni kodeksi / supraseljski kodeks
♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
étika -e ž (ẹ́) - 1. filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo: ta vprašanja obravnava etika
// s prilastkom načela o dobrem in zlem: krščanska etika; marksistična, socialistična etika - 2. s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu: poklicna etika; zdravniška etika; kodeks odvetniške etike
- 3. etičnost: etika takega ravnanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
razčlovéčenje -a s (ẹ̑) glagolnik od razčlovečiti: roman prikazuje razčlovečenje človeške družbe;
razčlovečenje zdravniške etike v nacistični Nemčiji;
boj proti razčlovečenju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.