ajfrar m, F3, zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta ṡhenina. Exod:34.v.14; zelotypes, aifrarji; zelotypus, -a, -um, ṡavidliviz, aifrar, nevoſhliu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

altar m, F8, altare, en Altár; ara, en Altár, andoht, poſviteliszhe; cornu accipitur, 1. ẛa vogál Altarja; cornu Altaris, vogil per Altarju; fumans ara, Altar h'kadenîu; retiaculum, en garter, ali mreṡhiza zhes Altár. Exod:38.v.5; ſtaurachium, en malan antipendium pred Altarjam; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti; prim. oltar 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

apotekar m, F8, medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli, apotekarji ga imenujejo olander; pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla; pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37; ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od opotekarjou; ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja, Opotekar; zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty Apotekarji jujubas imenujejo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bleščanje -a (blejšanje) samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

črv m, F26, blattae pistrinariae, zhervje, ali moli v'moki; bombyx, zherv, kateri ẛhide prède; bruti, ẛelni zhervje; centipeda, preſizhiza, ali en zherv s'ſtú nogami; convolvolus, -li, en zherv, kateri ſe v'pèrje ẛavija; coſses, vel coſsus, leiſni zhervi; herpes, -tis, zhervi na parſti; involvulus, -li, en zherv, kateri ſe vpèrje ṡavya; ips, ipsis, en rogázh, en zherv, kateri terṡtje jei; is, isis, zherv, kateri vgriṡne, de otezhe; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravio, de je lintvoren; millepeda, -ae, en zherv s'doſti nogami, ena velika ſtergavka; necydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla; phagedaena, -ae, vel paronychia, kukez, boléṡan, zherv na parſti; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; rauca, -ae, en zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah, tudi ṡhkodi na puli ṡhiti; redivia, -ae, vel reduvia, -ae, ena boléṡan na perſtih, de ſe koṡha lupi, tá zherv v'perſtih, ali v'ṡobéh; scabro, -onis, ta zherv, kateri s'konskiga meſſá ṡraſte. Exod:23; tarenus, zherv v'meſſei; teredo, -dinis, zhervje, kateri v'zhibelnikih raſtejo; thryps, -pis, en v'leiſſi zherv, kateri ta leis ṡkuṡi prejéda; vermiculatio, zhervojedina, ali ṡhkoda od zhervou ſturjena; vermis, -is, en zherv; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi; volvunx, -cis, en zherv, kateri laſſém ṡhkodi; xylophagus, -gi, en zherv v'leiſsi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

deset štev., F35, decachordum, en inſtrument na deſſet ſtrún; decalogus, deſſet ẛapuvidi; decanus, zheṡ deſſet. Exod:18; decem, deſſet; decemscalmus, ena ladja s'deſſetimi veſly; decemviri, deſſet moṡhy v'eni pravdi, ali ſodbi; decennis, decenalis, deſſet leit ſtar; decuriare, na deſſet reṡdiliti; decurio, -nis, tá viſhi v'mei deſſetimi; dextans, deſſet deilu; duodecas, dvakrat deſſet; teſseredecas, ṡhtirikrat deſſet

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

efod -a (efod, efog, efot) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

egipterski -a -o pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Eksod. krajšava stvarno lastno ime Eksodus: kar stoij piſsanu. Exod. c. 12 (I/1, 31) Éksodus, lat. V Exodus, gr. Ἔξοδος, Druga Mojzesova knjiga in druga knjiga SP

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

gagatati nedov., mutire, gagatati, ſhepetati, mehku inu po malim govoriti. Exod:21

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

garter m, F9, cancelli, -orum, gartri; cataracta, tudi en garter ẛa brambo, s'ṡheléṡom okován; clathri, gartri; clathrum, et clatrus, garter; crates, -tis, ſhanzne korbe, garter; cratire, s'gartri ẛadélati, opleſti, s'brano vlazhiti; paries concratitius, ena ſteina s'gartri, ali s'plotá ſturjena; ritiaculum, en garter, ali mreṡhiza zhes Altár. Exod:38.v.5; transenna, en garter

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

gnada ž, F19, Búg, kateri je meni dál tó gnado; [Búg] bó tudi meni dal tó nîegovo dobrutlivo gnado; conferre gratiam, s'gnado obdeliti; dedititius, -a, -um, is gnade gori vṡèt; favere, enimu gnado, ali priaṡen ſturiti; favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau; flagrare gratia, veliko gnado iméti; grates, gnade, hvale; gratia, -ae, gnada, miloſt, lubeṡnivoſt, priaṡen, lubeṡnivu djanîe, ṡahvala; ignoscentia, gnada, odpuṡzhanîe; infacundus, -a, -um, kateri néma cilú obene gnade v'govorjenîu; lex gratiae, poſtava te gnade; oraculum, -li, ſtol te gnade, prerokovanîe; parem gratiam reffere, ſe enaku ṡahvaliti, enako gnado poverniti; propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado ṡkaṡati; propitiatorium, ſtol te gnade; propitiatorium, Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; reperire gratiam, gnado naiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

gomaziti nedov., F3, insectum, gomaṡ, kar gomaṡi; scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; serpere, leiſti, laṡiti, gomaṡiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

goreti nedov., F12, ardere, goreti; gory, ardet, alias gori, sursum; as bestinum, ena ſorta lanú, kateri ne more goréti; exaestuare ira, od ſerda ſe vuṡhgati, ali goréti; febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je marṡal; flagrare, goréti; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe kmalu goréti; myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu gory; potenter ardet, mozhnu gory; sethim, vel setim, ta neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5; uri, goreiti; prim. goreč 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

gverc m, F5, aromata, dragu korenîe, ſhpecerîe, gvèrz; gingiber, vel zingiber, enu gvèrz korenîe, Imber, jmberova ṡhtupa; murina, -ae, vel myrina, -ae, enu vino s'gverzom narijenu, kateru ſo nékadai ludè pyli; pigmenta, malarske farbe; tudi gverz. 4.Reg:20; pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

igla ž, F7, acicula, -ae, knofliza, ÿgliza, ta ẛhenska ygla ẛa glave ſpleitanîe; acus, -us, ygla; discerniculum, -li, ṡhenṡka glavna ygla ṡa laſſè reṡlozhiti; discriminiculum, et discriminale, ygla s'katero ſe laſſie rovnajo; plamarius, ṡhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lépiga dela. Exod:26.v.1. [str. 165a ]; plumarius, ſhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lepiga déla. Exod 26. [str. 165b ]; transumere, s'eno ygló preboſti, v'prég ſhivati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

izvirati nedov., F2, erumpere, naprei s'ſylo predréti, vun ṡkopati, predréti: iṡverati; scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

k'višku prisl., F13, I. acclivus, -a, -um, acclivitas, ſtermoſt, ſtermú k'vishku, ſtermozhina; horripilatio, ſtrah de laſſje k'viṡhku ſtojè; oculos attollere, ozhy povṡdigniti, k'vishku gledati; orthopnoea, vel ortropaea, -ae, boléṡan teshkiga dihanîa, s'istegnîenim gerlom, de garlu ravnu k'viṡhku darṡhy; scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; sublatus, -a, -um, povṡdignên, odvṡdignên, gori, ali k'viṡhku uṡdignên; surrectus, -a, -um, k'viṡhku rovnán. Prov.:30.v.13; surrigere, gori vſtati, ſe ſtegniti, ſe k'viṡhku povṡdigniti; surrigi, k'viṡhku rovnati; sursum, gori k'viṡhku; thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá k'viṡhku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu; vitis jugulata, terta k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; II. suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kapljica ž, F3, guttatim, po kapelzi, od ene kaple do druge; guttula, kapelza; stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kipeti nedov., F9, aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti, kipeiti; bullire, vréti, kipeti; bullit mare, murje kipy, gori ṡhene; ebullire, vréti, ṡavréti, kipéti; effervere, kipéti, ṡavréti de vun kipy; scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy; vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu kipy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kladivo s, F7, malleator, -ris, kateri s'batom, s'kladivam, ali s'kyam ṡabya; malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali s'batom ſtolzhen, kován; malleus, -ÿ, bat, kladivu, ky; malleus fabrilis, kovazhku kladivu; marcalus, -li, enu kladivu, s'katerim kuffer kovajo, kladivu teh kotlarjou; productilis, ruda s'kladivom reſtegnîena. Exod:25

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kvas m, F8, azymus pannis, opréſni krúh, pres quaſſa; crustula, -orum, tudi hraſtiza, ṡhkoryza, pogazhiza preṡ quaſſu; fermentescere, vn s'hajati, gori raſti kakòr en quás; fermentum, quáṡ; panis azimus, opreiſſen, pres quaſſa krúh; panis fermentatus, s'quaſſam krúh; torta formentaria, s'quaſſom pogazha, ali ṡhtruza trivoglata. Exod:29.v.23; zimen, fermentum, quaṡ

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

lepo sam., F2, plamarius, ṡhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lépiga dela. Exod:26.v.1. [str. 165a ]; plumarius, ſhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lepiga déla. Exod 26. [str. 165b ]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

malo sam., F13, electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe; eliquescere, po malim reſtopiti; illabere, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati; illapsus, -us, notar padenîe, tú po malim inu tihu notar vleiṡenîe; minutatim, od koṡza do koṡza po malim; mutire, gagati, ſhepetati, mehku inu po malim govoriti. Exod:21; parvitas, tú malu, ta maihina reizh; paucis contentus, s'malim ṡa dobru imeti; paulatim, po malim, pozhaſſi; permodicè, cilú s'malim; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; vinum fugiens, vinu na malim na nogi; prim. pomalem 

1. manje , F11, altamen, ali vſai, vener, pak, niṡhter, manîe; deunx, -cis, en funt, manîe eno unzho; duodeviginti, oſſemnaiſt: tú je dvá manîe dvaiſſeti; minus, manîe; multo minus, doſti manîe; parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu mile, 13000. ſhulinou; paulò minus, malu manîe; undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti, tú je devèt inu trideſſeti; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet; undetriginta, eden mainîe trideſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti

1. najmanje , minimum, cilú malu, narmanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mehko prisl., F4, leniter, lubeṡnivu, mehko; molliter, mehku, krotku; mutire, gagati, ſhepetati, mehku inu po malim govoriti. Exod:21; ovum sorbile, jeize mehku kuhanu, v'mèk

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mira ž, F6, myrrha, -ae, myra, grenku ṡeliṡzhe; myrrheus, -a, -um, myrrhinus, -a, -um, od myre; myrrhinum vinum, vino s'myro narejenu; myrrhum, ṡhalba is myre; stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mrežica ž, F8, diaphonia, reṡhtimnoſt, ta koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi; involucre cerebri, mreiṡhize, v'katerih ſo moṡhjani ṡavite; involucre intestinorum, peizhiza, mreiṡhiza per zhrévah; meninges, te mreṡhize, v'katerih ſo te moṡhjani ṡavite; pia mater, tá mreiṡhiza, v'katero ſo te moṡhjani ṡavite; recula, -ae, ena maihina rizhiza, tudi ena mreishiza; retiaculum, en garter, ali mreṡhiza zhez Altár. Exod:38.v.5; reticulum, -li, mréṡhiza, ṡhtrikana auba, en ragetil ṡa s'ṡhogo ygranîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ne (n') člen., F408, alaternus, enu drivú, kateru ima perje kakòr olika, obeniga ſadu na neſſe; asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtoin zèha; barba impena, ne pozheſſana brada; blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali nemore eniga puṡhtoba ẛrezhi; carere, neimeti; discredere, neverjeti; falsiparens, ne pravi ozha; idiota, -ae, en zhlovik, kateri nyzh ne ṡna; ignorans, -tis, neumni, kateri nyzh neṡná; ignorare, neṡnati, nevméti; illachrybilis, nevſmilen, kateri ne mara ṡa jokanîe; mutus, -a, -um, mutaſt, kateri nemore govoriti; nolle, nehotéti; nolo, n'hozhem; non audere, neſmeiti; non curare, nemarati, neroditi; popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne; renuere, odpovédati, s'glavó ṡnaminîe dati, de n'hozhe, ſe upirati; renuit, je odpovédal, n'hozhe; reses, dis, lein, tragliu, kateri li poſida, inu n'hozhe délati; sethim, vel setim, tá neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5; sine, pres, ne; prim. hoteti 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

nestrohljiv prid., F5, ex lignis imputrilibus, is naſtrohliviga lejſsá; imputribilis, -e, naſtrohliu [poznejša pripisa neznane roke]; sethim, vel ſetim, tá neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5; thyinum, en neſtrohlivi lei3. Apoc:18.v.12

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

nevesta ž, F12, epithalamium, ozhetna péſſim ſturjena zhes poſtilo te Navéſte; flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile; nova nupta, nevéſta; nupta, -ae, Nevéſta; nurus. Sohnsfrau. syna shena, nevésta, synovla shena. uxor filÿ; nurus, -rus, ſyna ṡhena, ſynovla ṡhena, nevéſta; nympha, ena nevéſta, dékliza, goſpodizhna; paranymphus, Naveiſte tovariṡh; pronuba, -ae, druṡhiza, neveiſte tovarſhiza; sponsa, -ae, nevéſta; zelotes, -tis, kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta shenina. Exod:34.v.14

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

nit ž, F9, filatim, po nyti, po ṡhnori; filum, -li, preja, nyt, zveren; lemnisci, -orum, tudi pantelzi iṡ ṡhyd ali nyti, s'kateri ſe kranzilni perveṡujejo, ali pletó; multitia, -orum, zhiſtu platnu, tanki, mehki gvanti, ali ſuknîa is tankih nyti, ena batta ṡa ribji lou; peripetasma, -tis, en firank, turṡki tebih, vſe kar je s'ṡhidami, inu s'ṡlatimi nytmi ſhivenu, ali tkanu; polymitus, -a, -um, en piſſan gvant, ali ena tkana reizh s'vſih ṡhlaht farb niti. Exod:37; stamen, -nis, oſnutik, nyt, preja; tricae, -arum, ti laſſi, ali nyti, katere ſe kókuſham okuli nog opletó; trilix, -cis, s'truih farb nyti h'tkanîu, kakòr zvilih

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obilen prid., F18, copiosus, -a, -um, obilni, bogat; Ephrata, obilna. Psal:131; exhuberare, cilu obilen biti, preobilovati; huber, -ris, rodoviten, obilen; huberior spes, enu obilnu vupanîe; impescere, ṡhivino puſtiti v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi paſti, inu objeſti; largitas, daratlivoſt, radudajanîe, obilnu dajanîe; largus, -a, -um, obiln, preſtrán, ſhirók; locuples, -tis, bogat, obiln; opulentum opsonium, ſylnu obilnu kuplene ṡhpiṡhe; percopiosus, -a, -um, cilú doſti, ſylnu obilni; pereloquens, cilú dobru ṡgovoren, obilen s'zhednim govorjenîam; plenus, -a, -um, poln, polhin, obilin; ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali obilne; redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti; sacoma, -matis, ena gviſhna mèra, ali vaga, ṡlatá vaga, obilna vaga; sangvinolentus, -a, -um, obiln, s'kryvjó, poln kryi; scatare, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vreti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obolus m, obolus, -li, obolus, je ena ſorta vage. Exod:30. ena ṡhkuffiza, nam siclus habet 30. obolos

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obsajen del., F2, colonia, -ae, enu meiſtu s'novimi ludmy obsajenu. Exod:12; consitus, -a, -um, obſajen, ẛaſajen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

odgovor1 m, F8, apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; oraculum, -li, Boṡhji ſvit, odgovor, ali ṡkaṡanîe nîegove vole, enu zhudu zhes vſe zhudu; placitum Principis, eniga Firṡhta odguvor, ali porozhenîe; propitiatorium, je bila ta tabla s'imenam oraculum (: tú je Boṡhji odguvor :)nad tó ṡlato ṡhkrinîo poſtavlena: Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; relatio, perpovédanîe, naprei perneſſenîe, naṡai odguvor; rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati; rescriptum, -ti, en s'piſmam odguvor, odpiſſanîe, odpiṡ; responsio, responsum, odguvor

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pisan1 prid., F12, dracontium, -tÿ, kazhnik ṡeliṡzhe, je piſſanu kakòr kazha; equus guttatus, piſſan koyn; leucoion, -coÿ, piſſani nagelni, vſe ṡhlaht violize; multicolor, doſti fárb, piſſan, mnogitere farbe; pavo, -onis, vel pavus, -vi, en pau s'lépim piſſanim perjam; pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakòr Rumarji noſſio; picus, -ci, dètel, leipa piſſana tyza; polymita vestis, ena piſſana ſuknîa; polymitarius, -rÿ, en tkalz, kateri piſſane rizhy tkè, inu tebihe is ṡhyd. Exod:37; polymitus, -a, -um, en piſſan gvant, ali ena tkana reizh s'vſih ṡhlaht farb niti. Exod:37; pulmonaria maculosa, kukovizhje pèrje, ṡeliṡzhe piſſanu: pluzhnik; variegatus, -a, -um, pirihaſt, piſſan, progaſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pogača ž, F9, amylon, pogazha is ẛhterke; colibia, vilia minuscula, maihini dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; collisio, collicida, pogazha, reſtrupanîe; panis subcinericeus, pogazha; placenta, -ae, pogazha, ali potiza; subcinericius panis, krúh pod pepelam pezhen, pogazha. Gen:18.v.7; torta, pogazha; torta formentaria, s'quaſſom pogazha, ali ṡhtruza trivoglata. Exod:29.v.23; tragemata, confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

raztegnjen del., F5, deductus, -a, -um, reṡdilen, reṡvlézhen, reſtègnen; distentus, -a, -um, reſtègnên, reſpèt, reṡgarnen; extensus, reſpèt, reſtegnîen; paſsus, -a, -um, â pandor, reṡgernîen, reſtegnîen; productilis, ruda s'kladivom reſtegnîena. Exod:25

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

setim m, sethim veia, ſetim, tá neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sprešan del., F4, acacia, -ae, voda s'jabolk ſprèſhana, kiſſila jabolzhna voda; preſsus, -a, -um, ſpreſhan, ſtlazhen; stacten, vel stactes, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34; tortivum vinum, ſpreſhanu vinu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

star m, gomor, ena mèra, darṡhy okuli 5. ſtarjou. Exod:16

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

suknja ž, F28, aclaſsis, ſuknîa, katera nei od rame doli ẛaſhita; chirodota, ena ſuknîa s'dolṡimi rokavi do perſtu; coccus, ardezha ſuknîa. Exod:25; levidensa, ena preproſta, reidka, lahka ſuknîa, ena zviliſhna joupa; palla, -ae, ena ṡhenṡka ſuknîa, plaṡzh, ali ſhavba; sagarius, -rÿ, barantaviz s'ſuknîami, ali s'kitlami, s'ſraizami; toga, ſuknîa, dolga, inu do tál; tunica pectoralis, ſuknîa pres rokavu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

šepetati nedov., F3, muſsare, vel muſsitare, ſhepetati, tihu govoriti; mutire, gagatati, ſhepetati, mehku inu po malim govoriti. Exod:21; susurrare, ſhumeiti, ravſhlati, ſhipatati; prim. šapetati 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

škorja ž, F11, caſsia, vel casia, ena neṡnana arznia, kakòr en mèd, v'enih ẛhkorjah; cortex, ṡhkorja, lubje; crusta, ṡhkorja, fraih; crusta, -ae, ex ulcere, vel vulnere, hraſta, ṡhkorja; decorticare, drevje lupiti, béliti, ẛhkorjo doli dréti, olupiti; malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali lupina ene margarine; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; na taki ṡhkorji ſe vuzhè plavati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

škufica ž, F4, diobolaris, et re, kar je dvei ṡkuffici vrédnu; obolus, -li, obolus, je ena ſorta vage. Exod:30. ena ṡhkuffiza, nam siclus habet 30. obolos; teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar; triens, -tis, en danár, velá tretji deil aſsis, dvei ṡhkuffizi, en drajer, ſoldyn, en noviz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: škufica ž, numisma, -tis, shkufèza Hyp.251

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

štikar m, F3, limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva, krajeu gvanta ṡhtikar; plamarius, ṡhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lépiga dela. Exod:26.v.1; plumarius, ſhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lepiga déla. Exod 26

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

štruca ž, torta formentaria, s'quaſſom pogazha, ali ṡhtruza trivoglata. Exod:29.v.23

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tabla ž, F3, album, ena pobélena tabla ẛa piſſanîe; propitiatorium, je bila ta tabla s'imenam oraculum (: tú je Boṡhji odguvor:)nad to ṡlato ṡhkrinîo, poſtavlena: Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; tabula, -ae, ena tabla, ali deṡka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tebih m, F9, aulaeum, en tebih, ſhpaliera, aidovsku ſuknu, turṡki tebih; conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne bodó; pelles Salomonis, Salomonovi tebihi; peripetasma, -tis, en firank, turṡki tebih; peristroma, -tis, en tebih, en firank, en Turṡhki tebih; polymitarius, -rÿ, en tkalz, kateri piſſane rizhy tkè, inu tebihe is ṡhyd. Exod:37; tapes, -tis, vel tapetum, -ti, vel tapete, -tis, en tebih na miṡo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tkalec m, F12, alatrum, ſukalnik per tkalzih; jugum textorium, tú kollú na kateru tkalzi platna naviajo; liciatorium, tá leiṡ tega tkalza, na kateri ſe tú platnu navia. 1.Reg:17; linio, -onis, tkaliz; linteo, -onis, en tkaliz, kateri tkè platnu; panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero ſe preja navya; polymitarius, -rÿ, en tkalz, kateri piſſane rizhy tkè, inu tebihe is ṡhyd. Exod:37; seriarius, -a, -um, ṡhyd kramar, ali tkaliz; textor, tkalz; textorius, -a, -um, kar tkalzu nuza; textrina, -ae, tkalza hiſha; textrix, -cis, tkalkinîa, tkalza ṡhena

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tkan del., F4, intertextus, -a, -um, v'meis tkán, shtikan; peripetasma, -tis, vſe kar je s'ṡhidami, s'ṡlatimi nytmi ſhivanu, ali tkanu; polymitus, -a, -um, en piſſan gvant, ali ena tkana reizh s'vſih ṡhlaht farb niti. Exod:37; texus, -a, -um, tkán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tkati nedov., F5, linteo, -onis, en tkaliz, kateri tkè platnu; orditus est, je sazhel tkati, Isa:38; polymitarius, -rÿ, en tkalz, kateri piſſane rizhy tkè, inu tebihe is ṡhyd. Exod:37; scenofactoria ars, kunṡht ſeinzhine deláti, tebuhe tkati; texere, tkati, pleſti, napleſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

trivoglat prid., F4, torta formentaria, s'quaſſom pogazha, ali ṡhtruza trivoglata. Exod:29.v.23; triangularis, -re, trivoglat; trigonus, -ni, trivoglat; triquetus, -a, -um, trivoglat, kar ima ṡhtal[!] tréh voglou

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tron m, F2, propitiatorium, Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; solium, -lÿ, en kailevi[!] ſtol, tron

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vreti nedov., F12, aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti, kipeiti; bullire, vréti, kipeti; confervere, v'kupai vréti; confervescere, v'kup ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; ebullire, vréti, ẛavréti, kipéti; fervefacere, ſturiti vreiti; fervere, vreiti, ṡhariti; fervere ira, od jeṡe vréti; olla succensa, en lonez, kateri vre; scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; suffervere, ṡavreiti, po malim vreiti; ut ure, horas, et per consonantem, vre, significat bulire

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zlato s, F35, aurum, ẛlatú; aurum retum, vlézhenu ẛlatú; faber bractearius, kateri ṡlatú ková; obrizum, zhiſtu ṡlatú; palacra, -ae, ena gruzha ṡlatá, en pleh ṡlatá; plumarius, ſhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lepiga déla. Exod 26; vestis auropicta, s'ṡlatom ſhivani gvant, ṡhtikani gvant

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zrasti (z'rasti) dov., F12, bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; circumnasci, okuli ẛraſti, obraſti; coalere, ſe v'kupai rediti, s'raſti, ṡkupai raſti; concrescere, ẛaraſti ſe, v'kup ẛraſti, ẛmerṡniti; congerminare, v'kúp ſe ẛeleniti, ẛraſti, v'kupai gori raſti; enasci, vunkai ẛraſti; excrescere, ṡraſti, iṡraſti; germinare, mladize dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti; innasci, uraſti, s'kupai rojen biti, ali ṡraſti; oboriri, vun ṡraſti, ſe uṡdigniti, is hajati, ſe perkaṡati; scabro, -onis, tá zherv, kateri s'konskiga meſſá ṡraſte. Exod:23; solidescere, v'kupai ṡraſti, ſtanovitin perhajati, ṡkupai ſtanoviti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zrezljan del., F2, emblema, -tis, enu ẛriẛlanu, zhednu notar vdelanu déllu; interrasibilis, vun ṡriṡlanu. Exod:25.v.25

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zvezan del., F7, connexus, -a, -um, v'kúp ẛvèṡan; copulatus, -a, -um, ẛarozhen, ẛvèẛan; ergastulum, -li, enu takeſhnu orodje, kateru eniga ṡveṡaniga darṡhi. Exod:6; ligatus, -a, -um, ṡvèṡan; nexu vincti, s'pletenîam ṡvèṡani, ṡavéṡani, s'ṡhivotam ṡavèṡani; vincta canalibus, v'falde ṡvèṡana; vinctus, -a, -um, ṡvèṡan, pervèṡan, jetnyk

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ženin m, F4, nuptus, ṡhenin, ali oṡhenên; sponsus, -si, ṡhenin; zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali naveſta ṡhenina. Exod:34.v.14

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.