fagót fagóta samostalnik moškega spola [fagót] 1. pihalo z dvojnim jezičkom in zakrivljeno pihalno cevjo
2. protioklepni raketni sistem s polavtomatskim vodenjem za uničevanje oklepnih vozil, tankov, utrjenih zgradb na razdaljah od 75 do 2500 metrov
ETIMOLOGIJA: prevzeto (eventualno prek nem. Fagott) iz it. fagotto, nejasnega izvora, verjetno iz fagotto ‛zavoj’; v drugem pomenu prek rus. fagót - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
fagót -a m (ọ̑) glasb. pihalni instrument z nižjim tonskim obsegom: igrati fagot;
solo za fagot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
fagót -a m (ọ̑) |glasbilo|: igrati (na) ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
fagọ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
fagōt, m. neko glasbeno orodje, das Fagott; prim. it. fagotto.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
fagot m
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
fagotíst fagotísta samostalnik moškega spola [fagotíst] kdor igra fagot, navadno kot poklicni glasbenik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Fagottist, it. fagottista, glej ↑fagot
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
fagotíst -a m (ȋ) glasb. kdor igra fagot:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
fagotístka fagotístke samostalnik ženskega spola [fagotístka] ženska, ki igra fagot, navadno kot poklicna glasbenica
ETIMOLOGIJA: ↑fagotist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
godálo -a s (á) nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se igra z lokom: godala in tolkala;
z godali spremljati pevce / koncert za fagot in godala // star. glasbilo: harmonika mu je bila najljubše godalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
koncêrt -a m (ȇ) 1. prireditev s predvajanjem glasbenih del po določenem programu: zbor je imel v tujini veliko koncertov;
izredno uspel koncert;
koncert zabavne glasbe;
koncert godbe na pihala / prirediti koncert / iti na koncert / matinejski, promenadni koncert; simfonični, vokalni koncert // ekspr. ropot, hrup: tega koncerta ne morem več poslušati / šalj. vsako noč ima pod oknom mačji koncert 2. glasb. skladba za enega ali več solističnih instrumentov in orkester: napisati klavirski, violinski koncert;
koncert za fagot in godala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
trenažêr trenažêrja samostalnik moškega spola [trenažêr] 1. sobna športna naprava za razvijanje, ohranjanje telesne pripravljenosti in mišične moči1.1. sobna športna naprava, v katero se vpne kolo in ki z nastavitvami obremenitve omogoča posnemanje kolesarjenja po različno zahtevnih terenih
2. naprava za usposabljanje, urjenje koga, navadno vojakov, s katero se posnemajo pogoji pri opravljanju določenih nalog, operacij
STALNE ZVEZE: eliptični trenažer ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. trenàžēr) iz rus. trenažër, iz trenáž ‛treniranje, trening’, glej ↑trenirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.