falenga [fálǝnga]
(falinga) samostalnik ženskega spolanapaka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
fálinga, f. = pogrešek, Mur., Mik.; — prim. faliti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
fàlinga -e ž napaka, slabost: Velika falinga je, psze gdakoli naganyati KAJ 1870, 40; Vzemes 'ze napamet, gde je bila falinga AI 1875, br. 2, 7; i za kákse falinge volo opomené KM 1790, 90; Brezi moje falinge be'zijo TA 1848, 46; da sze ti dosztójis falingo naſſo nadomesztiti KM 1783, 125; Ki faling szvojih nevidi KAJ 1848; Nej falinge, nego falinge, nego dobre jákoſzti KM 1790, 18; bodo zagovárjali moje falinge KOJ 1833, VI; bi doszpeo szvoje nepopiszlive falinge popraviti KOJ 1848, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
falingaGLEJ: falenga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
falinga samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
falinga ž, naevus, -vi, en madeṡh na ṡhivotu, tadel, prigovor,
falinga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
falinga -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
falinga sam. ž ♦ P: 3 (DB 1584-Reg3, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
madež m, F
10,
borit, enu ṡheliszhe, s'katerim ſe
madeṡhi ſpiraio;
cicatrix, ſhrimf, ſhrumf, rana, ẛnaminîe,
madeṡh ene rane;
emaculare, madeṡhe pregnati;
inexpiabilis, -le, kar ſe ne more odpuſtiti, nevtolaṡhliu, kateriga
madeṡh vſelei oſtane;
labecula, -ae, en maihin
madeṡh, en madeṡhiz;
labes, -bis, en prepad, ena velika vpadezha jama te ṡemle: tudi en
madeṡh, oṡkrunenîe;
macula, -ae, madeṡh, pége;
naevus, -vi, en
madeṡh na ṡhivotu, tadel, prigovor, falinga;
pollutio, madeṡh, oṡkrunenîe, omadeṡhovanîe, omadeṡhenîe. Judith.4;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali
madeshi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nagánjati -am nedov. goniti, preganjati, poditi: Kergetni; nagányati KOJ 1833, 162; ali nepriátela naganyati KM 1790, 92; Szamo ſzvoje ſzrecse Mi nedaj naganyati BRM 1823, 338; Velika falinga je, psze gdakoli naganyati KAJ 1870, 40; ka je prek té grde grabé morete naganyati AIP 1876, br. 8, 8; Naj ſze ogne i nagánya ga KŠ 1771, 709; nagánya ga brezi pocsinka do mejjé polszke KOJ 1848, 65; Gonijo, nagányajo nyo dečáki BJ 1886, 39; te pozoj naganyao je to 'zeno KŠ 1771, 788; je razbojne Vougre naganyao KOJ 1914, 142; ár ga je Gejza II. nagányao KOJ 1848, 28; Koga ste dnes natelko naganyali BJ 1886, 24 nagánjani -a -o preganjan, gnan: nego i Nero od pörgarov nagányani ſze je vmouro KŠ 1771, 433; je pa od Béle IV. do Bécsa nagányani KOJ 1848, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pomènjka tudi poménka -e ž pomanjkljivost, napaka: Hiba; bloudnoszt, falinga, pomenyka KOJ 1833, 159; obátrivalo me je vüpanye, da pomenke moje pobougsati bode drügim prilika KOJ 1833, V
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
prigovor m, naevus, -vi, en madeṡh na ṡhivotu, tadel,
prigovor, falinga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
sramota -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
tadel m, F
15,
aurium vitia, tadli, ali boléẛan teh uſhès;
cochexia, tá ẛnotarſhnîa boléſan, inu ẛnaminîe tega notarſhnîga
tadla;
collivitia, tadli garla;
defectus, pomankanîe,
tadil;
deliquium: vide lipothimia, shelodza
tadli;
irreprehensibilis, -le, pres
tadla;
lipothimia, omadlevanîe, ṡhelodza
tadli;
naevus, -vi, en madeṡh na ṡhivotu,
tadel, prigovor, falinga;
narium vitia, tadli, ali boléṡan noſnih lukniz;
oculorum vitia, teh ozhy
tadli, bolésni;
oris vitia, teh uſt
tadli;
retaxare, ṡupèt ṡhtraffati, hude
tadle na eniga metati;
sine defectu, pres
tadla;
taxatio, zeina,
tadel;
vitium, -tÿ, nepopolnomoſt,
tadel, hudobia, pregréha, ṡkaṡhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zametávanje -a s zaničevanje, preziranje: Ar li zametávanye ſzveſztva ſzkvari csloveka KŠ 1754, 186; V-kom bi meo zrok zgizdávanya Bratov zametávanya KAJ 1848, 234; ſteri je pun bio ſzſziromaſtvom zametávanyem KŠ 1754, 108; ár prevecs velka nagnyenoszt prti szvojemi Jeziki z-zametávanyem luczkih Lezikov, je falinga KOJ 1833, XII; vüszta, gucsécsa prôti pravicsnomi z zametávanyem TA 1848, 24
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.