fantásten -tna -o prid. (ȃ)
zastar. fantastičen: fantastna podoba, scena, slika / ta človek ima naravnost fantasten spomin; sam.: njegove slike imajo nekaj fantastnega in romantičnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fantásten -tna -o; bolj ~ (ȃ) pešaj. fantastičen: ~ spomin

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fantástičen -čna -o prid., fantástičnejši (á)
1. nanašajoč se na fantastiko; domišljijski, sanjarski: to so nerealni in fantastični načrti; fantastičen privid; fantastičen svet; skrivnostna bitja so si zamišljali v najbolj fantastičnih podobah / otrok ljubi fantastične opise / fantastični film
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, čudovit: fantastičen razmah znanosti; ima fantastičen spomin / vozili so s fantastično hitrostjo / iron. v sobi je bil fantastičen nered
// nenavadno, izredno lep: fantastična arija; ima fantastično stanovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fantástičen -čna -o; -ejši -a -e (á; á) poud.: nerealen, ~ načrt |domišljijski, sanjarski|; ~ spomin |izredno dober| ~a arija |izredno lepa, čudovita|
fantástični -a -o (á) ~ film
fantástično -ega s, pojm. (á) odkriti nekaj ~ega
fantástičnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fantástičen -čna -o prid.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

fantástičen – glej fantazȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fantāstičən, -čna, adj. phantastisch, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fantazȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Stopnjevanje pridevnikov: opisno ali z obrazilom?

V rabi pogosto opažam zveze čim bolj natančen, čim bolj zanesljiv, čeprav se pridevnika po SP stopnjujeta obrazilno. Je v zvezi s čim sprejemljivo tudi opisno stopnjevanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Število zadetkov: 10