dobrotljiv -a prid. dobrotljiv:
Kakor en dobrutliu im. ed. m Ozha naſs bo vſelej oſkerbil ǀ Sakaj G. Bug je taku dobrutlu im. ed. m ǀ gdu je ta dobrutlivi im. ed. m dol. Gospud ǀ ò dobrutlivi im. ed. dol. moj Iesus ǀ KaKor en dobritlivi im. ed. m dol. Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit ǀ Ti ſi leta dobrutliui im. ed. m dol., inu sherbni Paſtir ǀ ti ſi bila vſelej pruti meni dobrutliua im. ed. ž ǀ Se lubi, inu shtima ena dobrutliva im. ed. ž Mati ǀ lete beſsede tiga dobrutliviga rod. ed. m Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ Oh skerb, inu fliſſ nesgruntan tiga dobrutliuiga rod. ed. m Paſtiria Chriſtuſa Jesuſa ǀ Mojſſes pak, kateri je bil krotke, dobrutlive rod. ed. ž nature ǀ Vy pak Farmani, inu podvershene dushe ſte dolshne vſo zhaſt, lubeſan, inu dobruto iskasat vashimu dobrutlivimu daj. ed. m Fajmoshtru ǀ kaj ſi ſturil de taku dobrutliviga tož. ed. m ži. Gospuda, inu Boga ſi reshalil ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo tož. ed. ž primer.> Se lubi, inu shtima ena dobrutliva Mati, inu Ama ali nihdar dobrutlivishi rod. ed. ž Matere, inu Ame nej bilu kakor je Christus (I/1, 75)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gvantati -am nedov. oblačiti:
ſe pofliſash offertnu tvoje telu guantat nedol. ǀ Inu vy Farmani ſte dolshni Mashnike rediti, gvantat nedol. ǀ s'ſnegam gvanta 3. ed. ſvoje sholnerje, inu s'ledam yh shpisha ǀ Gdu tebe guanta 3. ed., inu shpisha ǀ terbei de imà kakorshniga prjatela, de taiſto taku guanda 3. ed. ǀ ym ie almoshno poshilal, guantal del. ed. m ǀ uni bo ſvojo loterzo guantau del. ed. m ǀ ony ſo … veliku lejt vaſs redili, inu guantali del. mn. m gvantati se oblačiti se:
katiri hozheo zerat, inu ſe guantat nedol. kakor Gospada ǀ s'dreviom ſe guantate 2. mn. kakor vaſh ozha Adam ǀ de bi vy dobru shiveli, pyli, jeidli, lepu ſe gvantali del. mn. m → gvant
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rediti -im nedov. hraniti, dajati hrano:
Ona preuſame Moshu mujo, inu skerb otroke rediti nedol., inu varvat ǀ vy Farmani ſte dolshni Mashnike rediti nedol., gvantat ǀ ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi nedol. ǀ nej bilu terbej mazhike reditj nedol. de bi mishij, inu podgane lovilij, sakaj sholnerij ſo lete fliſsik bilij poluvili ǀ Ta nepametna shivina doij, redij 3. ed., skerbi, inu zhuje ter brani ſvoje mlade ǀ ſpisha, inu redj 3. ed. ſvojo Naveſto kershansko Cerku ǀ pustite de ona ga doy, redy 3. ed., inu vuzhj ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil del. ed. m, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ de bi ſvojga slepiga Mosha redila del. ed. ž ǀ inu veliku lejt vaſs redili del. mn. m, inu guantali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
farman -a m faran:
Vy pak Farmani im. mn., inu podvershene dushe ſte dolshne vſo zhaſt, lubeſan, inu dobruto iskasat vashimu dobrutlivimu Fajmoshtru, inu duhounimu Paſterju (IV, 72) ← srvnem. pharreman ‛faran’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
podvržen -a prid. 1. podvržen:
Zhlovek od Shene rojen en kratek zhaſs shivj, inu veliku revam je podvershen im. ed. m ǀ Jesa je taku gmain mei ludmy, de Seneca je djal, de skorej obedn ſe nenaide, de bi letej nespodobnoſti nebil podvershen im. ed. m ǀ zhlovek, kateri je mertuashki, inu grehom poduarſhen im. ed. m ǀ bulshi bi bilu, de bi zhlovek mutaſt bil, de bi tulikajn grehom nebil podvarshan im. ed. m ǀ kateri od svesd suojga rojstvua je podvarshen im. ed. m ǀ ena barca na mory je podvershena im. ed. ž ſtu nevarnoſtam ǀ nej ſmerti podverſhana im. ed. ž, kokar Epikurus je dial ǀ neſrezhna je nasha zhloveſka natura. katera ſledno minuto ſtu, inu ſtu neuarnoſtom je podverſhena im. ed. ž ǀ kulikajn revam je ena shena podvershæna im. ed. ž ǀ naſha duſha je podversena im. ed. ž duhounim bolesnom ǀ naſhe truplu je podvershenu im. ed. s tem bolesnom ǀ Eni veliki revi vſy ludje ſó podversheni im. mn. m ǀ od grehou katerem ſte poduarsheni im. mn. m ǀ moshie letem grehom ſo ble podvershani im. mn. m, kakor shene ǀ Shene veliku vekshi revam só podvarshene im. mn. ž, kokar Moshe 2. podložen:
tudi Chriſtus Jeſus je bil do Smerti pokoren, inu poduarshen im. ed. m ǀ nyh podversheni im. ed. m dol. folk ne sna te sapuvidi Boshje ǀ hlapez je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja, ta potversheni im. ed. m dol. ſvojga krajla ǀ Krajly imaio oblaſt zhes truplu ſvojga podversheniga rod. ed. m folka ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi, de bi imel mojmu podvershenimu daj. ed. m folku nepravizhne novize naloshit ǀ Satorai ieſt nemorem prehvalit taiſte Mashnike, kateru ſuoi podvershni tož. ed. m dol., inu nym srozheni folk ſo nauzhili ǀ Nepotrebne vojske sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo inu svoj podversheni tož. ed. m dol. folk obushajo ǀ Vy Nem. imate ſe fliſſat, inu terpejti sa vſako dusho vam poduarsheno tož. ed. ž ǀ bote pred vaſhom podvershenom or. ed. m folkom mogli rajtingo dati ǀ n'hozhemo njemu pokorni, inu potversheni im. mn. m biti ǀ Vy pak Farmani, inu podvershene im. mn. ž dushe ſte dolshne vſo zhaſt, lubeſan, inu dobruto iskasat vashimu dobrutlivimu Fajmoshtru, inu duhounimu Paſterju ǀ tebi vſe ſtauri ſo podverſhene im. mn. ž, inu pokorne ǀ tudi shene ſo is meſſa, inu letem grehu poduershane im. mn. ž ǀ sa isvelizheine teh dush vam poduershenih rod. mn. ǀ sapovej ſvoim podvershenim daj. mn. hudizhom ǀ Nehaite vy oblaſtniki vashe podvershane tož. mn. m kmete taku neusmilenu dreiti ǀ jeſt ſim vſelej ſe pofliſſal, kakor en duhouni Paſtir moje podvarshene tož. mn. ž ouzhize vishat na pot Nebeskiga Krajleſtva ǀ sa nyh podvershene tož. mn. ž auzhize malu marajo ǀ Skerbnu je mirkal na dushe njemu poduarshene tož. mn. ž ǀ Krajl Heliogabolus, kadar je shal ſvoje podvershene tož. mn. ž/s mesta obyskati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.