februār, -rja, m. der Monat Februar.
februārski, adj. Februar-.
pȗstnik, m. 1) der Faschingsnarr, Jan., M.; — 2) = februar, Jan. (H.); (= sušec, Vrt.).
sẹčȃn, -čnà, m. der Monat Februar, Meg., Dict., Kast., Svet. (Rok.), Dol.
sẹ́čən, -čna, m. = sečan, der Monat Februar, Vrt.; prvi dan meseca sečna, Trub. (Post.).
sẹ́čən, -čna, adj. 1) zum Hacken gehörig: sẹ̑čni mesec, der Holzschlagemonat, der Februar, ogr.-C., Z.; — sečno mesto, das Hochgericht, ogr.-C.; — sečno orožje, zum Hauen dienende Waffe, das Kurzgewehr, Cig.; — Schnitt-: sečna ploskev, die Schnittfläche (math.), Cig. (T.); — 2) schlagbar, fällbar (o gozdu), Cig., Jan.
svẹčȃn 1., -čnà, m. 1) der Monat Februar; (gen. tudi: svẹ́čna, prim. svečen); — 2) svečan zvoni, es läutet Ave Maria, Jarn., Kor.-M.; (svečen, f.: večno svečen zvoni, Z.).
svẹ́čən, -čna, m. = svečan, der Monat Februar, kajk.-Valj. (Rad); tudi: svẹčę̑n, gen. -čnà, ogr.-Valj. (Rad); — prim. sečen.
februārij, m. = februar, nk.