Tiskanje

bóžič, božíča, m. 1) Weihnachten; o božíču, zu Weihnachten; pl. božiči, die drei Hauptfeiertage der Weihnachtszeit: der Weihnachtstag, der Neujahrstag, das Fest der hl. drei Könige; vse tri božiče je deževalo; Če vse tri božiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, obilen bo sad, Npes.-K.; — 2) na sv. večer vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na njega mesto polože panj, ki se božič imenuje, Solkan-Erj. (Torb.); der Weihnachtsklotz, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

čvȓst, čvŕsta, adj. fest, kernig; čvrst les, Kernholz, Cig.; compact, Cig.; — frisch (o kovinah), V.-Cig.; — čvrsta voda, frisches Wasser, Erj. (Som.); rüstig, kräftig; čvrst človek; čvrsto delo; čvrst glas; — lebensfrisch, Jan.; munter: čvrste oči imeti, Cig.; — prim. črstev.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

duráncəlj, -clja, (-cəljna), m. nicht vom Kerne gehende Pfirsich, der Härtling, SlGor.-C., jvzhŠt.; — prim. it. duracine, hart und fest (v. Früchten).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ēbehtnica, f. das Fest Maria Verkündigung, Guts.; — prim. tirol. ebnachten = Maria Verkündigung, C.; srvn. ebennaht, Tag- und Nachtgleiche, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fest sam. m ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

glavnję̑nica, f. das Fest Maria Verkündigung, Povir na Krasu-Erj. (Torb.); — prim. ognjenica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

gọ̑d, gen. gọ̑da, godȗ, m. 1) die rechte Zeit, C.; za goda, rechtzeitig: glej, da prideš za goda, Vrsno-Erj. (Torb.); tudi: frühzeitig, Vrsno-Erj. (Torb.); = pri godu (godi), Meg., Krelj; učimo se pri godi katehizma, Trub.; — ob godu, zur gelegenen Zeit, Cig., Jan.; dovolj goda, genug Gelegenheit, C.; pravi god, die Gelegenheit; iskal je pravega goda, Trub.; — 2) die Reife, Mur.; sad je po godu = zrel, C.; otrok po godu, ausgetragen, C.; — 3) po godu biti, angenehm, lieb, erwünscht sein, C.; to mi je po godu, das sagt mir zu, Cig., Jan.; po godu storiti, dem Wunsche entsprechen, Jan.; — 4) das Fest, Meg., Cig., C.; o velikih godih, Ravn.; veseli god večne premage obhajati, Slom.-C.; povodni godi, Wasserfeste, Vrt.; der Jahrestag, Cig., Dalm.; — das Namensfest; danes je moj g.; za g. kako darilo dobiti; vsak dan je god njegov, = er lebt lustig, Cig.; — pasji g., die Hundstage, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

godíšče, n. 1) das Jahr, Habd.-Mik.; na konec godišča, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Jahrestag, Cig., Jan., Met.; o godiščih, Z.; das Fest (z. B. Weihnachten, Ostern), Dol., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) der Ort, wo Flachs oder Hanf geröstet wird, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

godovník, m. 1) der Festpatron, Z.; der Namenspatron, (godǫ́vnik) BlKr.; — 2) ein Hauptfesttag, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) der ein Fest feiert, nk.; derjenige, dessen Namensfest gefeiert wird, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

godovnọ̀, gen. -nà, n. das Fest: nove maše veselo godovno, Slom.; — das Namensfest, C., jvzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); za g. komu kaj dati, C.; — das Namenstagsgeschenk, Mur.; godǫ́vno obhajati, BlKr.; — (tudi: das Geburtsfest, C.); — pomni: ob godovnem, C.; — prim. godoven.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.-C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

králj, m. der König; namestni k., der Vicekönig, Cig.; sveti trije kralji, das Fest der hl. drei Könige; — der König im Schach- u. Kartenspiel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

krẹ́pək, -pka, adj. 1) starr, steif, hart, C.; k. kruh (kadar je suh), C.; krepko zapečen kruh, resch gebacken, V.-Cig.; od mraza krepka zemlja, C.; — = trd, karg, geizig, C.; — 2) kräftig, rüstig, fest; k. junak.; k. glas; krepke besede, nachdrückliche Worte; krepko govoriti; — pravilnejši naglas: krẹpèk, -pkà, Cv. X. 12.; (krépək, Št.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

krepek [krepə̏k] pridevnik

krepek, močan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

krẹ́sən 1., -sna, adj. 1) zur Zeit der Sommersonnenwende, zum Johannisfeste oder zum Johannisfeuer gehörig; krẹ̑sni dan, k. mesec (Juni), Tolm.; na kresni večer kopljejo zaklade, Zora; — 2) munter, rüstig, Jarn.; muthig, Guts.; stark, fest, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kríplje, v reku: na vse kriplje, aus allen Kräften, mit aller Anstrengung; (temna beseda: kríplji, m. pl. Valj. [Rad]; "kriplje" nam. "kreplje" compar. ad krepko, Svet. [Rok.]; drži kar kriplje moreš, halt so fest du kannst, Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kr̀p, kŕpa, adj. hart, fest, compact: krpa zemlja, ogr.-C.; — prim. krpek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kŕpək, -pka, adj., nam. krepek; steif, jvzhŠt.; — stark, fest, Krelj-M., Notr.; krpko platno, starke Leinwand, Cig.; k. les, festes Holz, C.; vsako bolj krpko reč neka čudna moč skupaj drži, da ne razpade v svoje prvine, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.-Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

neprebíten 1., -tna, adj. undurchdringlich, fest, Cig., Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nepremíčən, -čna, adj. unverrückbar, fix, fest, unbeweglich, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), nk.; nepremično posestvo, die Liegenschaft, DZkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

netŕdən, -dna, adj. nicht fest, nicht stark, schwach.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

obrẹzíłən, -łna, adj. zum Beschneiden gehörig: obrezȋłni stol, eine Bank mit einer Klemme, um das Holz fest zu halten, das man beschneidet, die Schnitzbank, Gor.; — obrezilna spona, die Beschneidepresse der Buchbinder, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

oklę̑n, adj. = jeklen, stählern, Notr.; — gediegen, kernig, compact, V.-Cig., Cig. (T.), C.; okleno pšenično zrno, Ravn., Svet. (Rok.); — fest, stark: oklene kosti, C.; — oklen dovtip, ein kerniger Witz, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

okrẹ́pniti, -krẹ̑pnem, vb. pf. hart werden, erstarren, Dict., Mik.; o. od mraza, vzhŠt.-C.; kruh okrepne, das Brot wird fest, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pérnahti, f. pl. das Fest der Epiphanie, Guts., Mur., Jan., Rož. (Kor.), Rez.-Navr. (Let. 1886, 91.); — prim. bav. berchtennacht (istega pomena), Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

potrditi dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prázničən, -čna, adj. festtäglich, Feiertags-, Fest-; praznična obleka, das Festkleid; festlich, feierlich, praznično obhajati, festlich begehen, Cig.; praznične volje biti, guter Laune sein, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

praznikováti, -ȗjem, vb. impf. einen Feiertag begehen, ein Fest feiern, Mik., SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

praznovati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

priję́ti, prímem, vb. pf. 1) erfassen, ergreifen; veliki obeti, malo prijeti = viel versprechen, wenig halten, Z.; z roko, s kleščami p. kaj; trdo, napak p. kaj; p. koga za roko, za ušesa, jemanden bei der Hand, bei den Ohren nehmen; p. se za nos = sich an seiner Nase zupfen; majoliko p. za roče; p. za meč, za orožje, zum Degen, zu den Waffen greifen; narobe p. za kaj, etwas verkehrt anfassen; — p. za delo, Hand ans Werk legen; v hiši ni prijel za nobeno delo, Erj. (Izb. sp.); festnehmen, einfangen, p. tatu; konj je ušel, pa so ga kmalu prijeli; — einen Angriff thun, angreifen; sovražnika p.; — trdo koga p., jemanden hart hernehmen; = v strah p. koga, Jan.; za besedo p. koga, jemanden beim Worte nehmen; — befallen; mrzlica, krč me prime; — p. se, sich packen, handgemein werden; psa se primeta, vojski se primeta; — 2) p. se, etwas erfassen und daran haften o. hangen bleiben: p. se za vejo; s kremplji se p., sich ankrallen, Cig.; pijavka se je prijela, der Blutegel hat sich fest angesogen, Cig.; p. se kakor klop, sich wie eine Zecke anhängen; prah se prime posode, obleke; prime se ga vse kakor smole = er ist ein Dieb, Cig.; — Wurzeln treiben, greifen: posajene rastline, cepljena drevesa se primejo; — bolezen se človeka prime (steckt einen an), Cig.; ime se ga je prijelo, der Name blieb ihm, Z., Jurč.; nič se ga več ne prime, bei ihm verfängt nichts mehr; srca se p., zum Herzen gehen, Jan.; — p. se koga, sich jemandem anschließen u. sich an ihn halten, Cig.; — p. se česa, Hand an etwas legen, in Angriff nehmen: dela se p.; — 3) = prejeti, empfangen, Alas., Jan.; tako ima le-ta Gospod prijet biti na zemlji, Trub.; p. krst, Krelj; v svojo hišo koga p., Krelj; Bog te primi! sei gegrüßt! Alas., Dict.; prijel sem pismo, Npr.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prikrẹpíti, -ím, vb. pf. fest anfügen: odtrgano nogo konju nazaj k životu p., LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skléniti, sklę́nem, vb. pf. 1) fest zusammenfügen; sodu doge z obročem s.; s. roke, die Hände falten; zusammenschließen, Cig.; s. pse. die Hunde koppeln, Cig.; Pod bledo luno se nad njo Duhovi so sklenili, Preš.; s. po zakletju: sklenjen volk, ein gebannter Wolf, Cig.; s. se, sich schließen, zugehen (von einer Wunde), Cig.; sich vereinigen: da sklenete se enkrat najni poti, Preš.; s. se s kom v molitev, Burg.; sklenjeni z družbo izvoljenih, Burg.; s sklenjenimi močmi, mit vereinten Kräften, Cig.; — 2) zuende bringen, schließen; s. pridigo, sejo; — s. račun, eine Rechnung abschließen, Cig.; — das Leben schließen, sterben: sklenil je; — 3) abschließend zustande bringen, schließen; kup, pogodbo, zavezo, zakon, mir s.; — pesem s., verfassen: Jaz sem tako pesen sklenil, Da se medved je oženil, Npes.-M.; — 4) den Schluss ziehen, folgern, schließen: s. kaj iz česa, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) einen Beschluss oder einen Vorsatz fassen, beschließen, sich vornehmen; sodbo s., ein Urtheil fällen, Cig.; kaj ste sklenili?; vojsko s.; trdno je sklenil, da se bode poboljšal (ali: poboljšati se); Zdaj si bom tako sklenil, Dekletom ne bom več verjel, Npes.-K.; — (v poslednjih pomenih po zgledu nem. schließen, beschließen).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sklẹ́pati 3., -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad skleniti; 1) fest zusammenfügen, verbinden, zusammenschließen; pse s., Hunde koppeln, Cig.; obroč s., die Reifenden zusammenschließen, Str.; roke s., die Hände falten; (= z rokami s., Npes.-Schein.); — verbinden, vereinen, Cig., Jan.; besede s., C.; ljubezen nas sklepa, nk.; — s. se, sich schließen, Mur.; sich zusammenfügen und verbinden, Cig.; ne veš, kako se kosti v noseče telesu sklepajo, Škrinj.; — s. se, zusammenpassen, sich vereinen; dobro se sklepa, Mur., Cig.; — 2) schließen, endigen, Cig., Jan.; sklepajoč svoj govor, am Schluß seiner Rede, nk.; začenjati in s. posvetovanje, nk.; — abschließen: račune s., — in den letzten Zügen liegen, Cig.; — 3) abschließen, zum Abschluss zu bringen suchen: mir, pogodbo s.; — 4) folgern, Schlüsse ziehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) Beschlüsse, Vorsätze fassen, beschließen; zakone s.; človek sklepa, Bog pa sklene, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

slávnostən, -stna, adj. Fest-, festlich, Jan., nk.; slavnostni govor, die Festrede, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

spomȋnščak, m. eine Art Brot, das für das Fest der hl. drei Könige gebacken wird, Poh.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stísniti, -tȋsnem, vb. pf. 1) zusammendrücken, zusammenpressen; s. roko v pest, die Faust ballen; s. komu roko, jemandem die Hand drücken; comprimieren (phys.), Cig. (T.); fest zuschließen: s. zobe, usta; rep med noge s., den Schweif einziehen (n. pr. o psu ali pren.); rame s., die Achseln zucken, Cig.; s. koga (kaj) v kaj, jemanden (etwas) hineinzwängen, Cig., Jan.; s. se v kot, sich in den Winkel schmiegen; — hitro ga je stisnilo, der Tod hat ihn schnell dahingerafft, jvzhŠt.; — verengen, Cig.; s. se, sich verengen, Cig.; — beschränken, Cig.; — s. se, zusammenschrumpfen, Cig.; dan se je stisnil, Z.; — stisnjen, compendiös, Cig.; — gedrängt, Jan.; — stisniti, sich auskeilen (mont.), Cig.; rob stisne, Vod. (Izb. sp.); — 2) stisnjen, karg, geizig, knauserisch, Cig., C.; stisnjen lakomnik, Kast. (N. c.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svetkováti, -ȗjem, vb. impf. ein Fest begehen, feiern, Dol.-Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tepę̑šnica, f. 1) die Herumschwärmerin, Mur.; — 2) die Schlägerei, C.; Schläge: ne pusti ga brez tepešnice, Bog! Ravn.; — 3) das Fest der unschuldigen Kinder, Pjk. (Črt.); — prim. tepežnica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tepę́žən, -žna, adj. Prügel-: tepę̑žni prstan, der Raufring, LjZv.; — tepežni dan, das Fest der unschuldigen Kinder.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tǫ̑g, tǫ́ga, adj. 1) straff, steif, starr, Guts., Jarn., Mur., Kor.-Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Koborid (Goriš.), Kor.-Erj. (Torb.); togo hoditi po prstih, Telov.; — iti v tog (nam. v togo?) = počasi iti, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) fest, stark: t. remen, toge niti, tog človek (ein Mensch von festem Körperbau), Jarn.-Kres III. 476.; togo zvezati, fest zusammenbinden, Jarn. (Sadj.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

trd [tȓd] pridevnik

trd, trden

PRIMERJAJ: trden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tŕdən, -dna, adj. 1) fest; trden most, voz; trdno delo, solide Arbeit; trdna roka; trdno stati, se držati; trdno zdravje, življenje; on je še trden, er ist noch rüstig, bei Kräften; — trdna volja, vera; trden sklep, trdno upati, zuversichtlich hoffen; trden spanec, tiefer Schlaf; trdno spati; — trdna plača, fixer Gehalt, DZ.; — trden kmet, ein wohlhabender Bauer; — sicher: na trdno postaviti dogodek, den Thatbestand herstellen, Cig.; nič trdnega (nichts Bestimmtes) ne vemo, Navr. (Let.); za trdno vedeti, bestimmt, positiv wissen; za trdno obljubiti; za trdno prepovedati, ausdrücklich verbieten, Cig.; za trdno, definitiv, Cig. (T.); za trdno imenovati, definitiv ernennen, DZ.; dejati v začasni ali trdni pokoj, quiescieren oder pensionieren, DZkr.; — 2) geizig, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tŕditi, -im, vb. impf. 1) hart machen, härten; t. se, hart werden; — stärken: obleko t., ogr.-C.; — abhärten, Cig., Jan.; — 2) fest machen, befestigen, Cig.; na stropnico čebele trdijo satove, Levst. (Beč.); — 3) in gutem Stande erhalten: poslopja t., Levst. (Pril.); streho t., Z.; = braniti: Savl je Abnerjevo hišo trdil, Dalm.; — ausbessern: raztrgane škornje t., Levst. (Zb. sp.); — prijateljstvo, sosesko t., Freundschaft, gute Nachbarschaft pflegen, Cig.; Le primi bratec kupico v ročico In trdi z nami dolenjsko pravico! Npes.-K.; — 4) bekräftigen, versichern, behaupten; t. komu kaj, jemanden versichern; svojo t., auf seiner Meinung bestehen, beharren; — vero t., einen Glauben bekennen, Z., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

trikráljevọ, n. (adj.) das Fest der hl. drei Könige, vzhŠt., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

učvŕstniti se, -čvȓstnem se, vb. pf. fest werden, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

urǫ́čən, -čna, adj. 1) verhext, beschrien, verzaubert; uročna živina; "ne bodi jej uročno!" pritika, kdor hvali kako žival, Tolm.-Erj. (Torb.); tudi človek je lahko uročen; uročnega človeka navadno boli glava; (úročən, Št.); — uročna ženska, (katera provzroči uroke), Jurč.; — 2) bestimmt, festgesetzt, fest: uročno mesto, ogr.-C.; uročna volja, fester Wille, C.; — genau, C.; — 3) tüchtig, vortrefflich, gut, C.; — 4) Erb-, Erbschafts-, C.; uročni sin, der erbende Sohn, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ustanovíti, -ím, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, Mur., Svet. (Rok.); u. voz, kola, Trub., Dalm.; u. solnce, Jsvkr.; u. barko, Ravn.; u. uro, jvzhŠt.; — hemmen, Einhalt thun, Cig., Jan.; ni ga moči ustanoviti, er lässt sich nicht halten, Cig.; — u. se, stehen bleiben, Mur., Trub.-Mik.; konj se ustanovi, Let.; na starem pogorišču ustanovi se družba, Jurč.; In se popred ne vstanovi, Da v beli Dunaj pridrči, Npes.-K.; — u. se, zur Ruhe kommen: ta človek se ne more ustanoviti, Dol.; ne ustanovi se, er lässt nicht ab, Krelj; — vino novo, jabolčnik, žganje se ustanovi (= verändert sich nicht mehr), Dol.; — 2) fest machen, befestigen, Dict., Mur.; u. koga v dobrem, Cv.; — u. se, sich festsetzen, festen Fuß fassen, sich etablieren, Cig., Jan.; u. se kje kot trgovec, Dol.; priženil in ustanovil se je v sosednji vasi, Dol.; — 3) festsetzen, feststellen, bestimmen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); u. plačo, dan, nk.; — 4) gründen, stiften, errichten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; u. šolo, društvo, zavod, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

utŕditi, -im, vb. pf. fest machen, befestigen: u. mesto, die Stadt mit Festungswerken versehen; — abhärten; u. telo; — bestärken; u. koga v hudobiji, Jsvkr.; bekräftigen, dauerhaft machen; u. prijateljstvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

utrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) ogenj u. = s trenjem napraviti ogenj, durch Reibung Feuer anmachen, Navr. (Let.); — 2) durch Fahren u. Gehen fest machen, festtreten; pot, cesto u., Cig., C., Erj. (Torb.); utrta steza, tla, C.; konji iščejo utrtega pota, Erj. (Izb. sp.); grudasta cesta se počasi utare, Z.; — travo utreti, Gras zusammentreten, Volk.; — 3) u. se, beim Brecheln des Flachses sich verletzen, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vę́zən, -zna, adj. 1) Binde-: vę̑zni tram, der Bindebalken, Cig.; vezni samoglasnik, der Bindevocal (gramm.), Cig. (T.); — 2) bündig, verbindlich, Mur., Cig.; — 3) fest zusammenhangend: vezna prst, Ip.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vezljìv, -íva, adj. fest zusammenhangend: vezljiva zemlja, Nov., Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zabíčiti, -ȋčim, vb. pf. einschärfen, Levst. (Nauk), Jurč., BlKr.; — (zabičila sem, ich habe mir es fest vorgenommen, Kop.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zaoliti, -im, vb. pf. fest einschlagen (z. B. einen Pfahl), vzhŠt.; — prim. olih.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zatŕditi, -im, vb. pf. 1) befestigen, Mur., Cig.; z verižico z., verketteln, Cig.; — consolidieren, Jan.; — verstockt machen, Cig., Jan.; zatrjen v hudobiji, Guts.; — 2) fest verstopfen: z. z zamaškom, bestöpseln, Cig.; — 3) z. komu kaj, jemandem etwas einprägen, einschärfen, nachdrücklich empfehlen, Cig., Jan., C.; vratarju čuti zatrdi, Ravn.; zatrdi jim, kako naj se nosijo, Jurč.; — 4) sicher machen, versichern, vergewissern, Cig., Jan., LjZv.; z. komu kaj (als sicher versprechen), LjZv.; — betheuern, Mur.; z. na svoje poštenje, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zavzę́tən, -tna, adj. 1) erstaunlich, wunderlich, C.; auffallend, Cig.; sicer zavzetna, pa vendar sveta reč, Škrb.; — 2) kdor se trdno zavzame za kaj, fest im Vorsatz, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zažrebljáti, -ȃm, vb. pf. mit Nägeln fest machen, vernageln, C., Lašče-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zvẹ̑st, -ȋ, f. 1) das Gewissen, C., Mik.; — das Bewusstsein: v zvesti = v svesti, Vod. (Nov.); (prim. svest); — 2) die Treue, Dalm., Krelj, Ravn.; — sod je za zvest (fest, stark) napravljen, vzhŠt.; — 3) die Kunde: na zvest dati, kund geben, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.