flánca -e ž (ȃ) pog.
1. mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto; sadika: zelje ni zraslo, ker so živali požrle že flance
2. vsebinsko prazno, dolgovezno govorjenje: njegov govor je bil brez odvečnih flanc

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.