Tiskanje

brọ̑d, m. 1) eine seichte Stelle, die man durchwaten kann, die Furt, Meg., Mur., Cig. (T.), Dalm., Jes.; — 2) die Anfurt: brod so zagledali, Dalm.; — der Hafen, Dict., Trub.; v brodu beneškega mesta, Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ueberfuhr an einem Flusse; brod na vrvi, die Seilüberfuhr; — 4) das Ueberfuhrschiff, die Fähre, M.; b. nategniti, zur Abfahrt bereit machen, C.; — 5) (po hs.) das Schiff, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

curek [cȗrǝk] samostalnik moškega spola

rečni rokav
potok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dejati1 dejem/dem (djati, gjati) dovršni glagol

1. kdo; komu/čemu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

2. kdo; k čemu, kaj dati (k) čemu še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

3. kdo; česa, koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride

3.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

3.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

3.2.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj (prisilno) kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dati

4. kdo; (h komu, k čemu), kaj narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

5. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha kaj imeti na sebi, nositi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti, sleči

6. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti na določenem mestu, v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

7. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

8. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kaka lastnost, stanje preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti

8.1 kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga; SODOBNA USTREZNICA: odtujiti

9. kdo; kaj (k čemu) narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa; SODOBNA USTREZNICA: porabiti

10. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

11. kdo; kaj narediti, da se kaj more zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočiti

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 19 delih

FRAZEOLOGIJA: dejati kaj pod roke koga, dejati koga izpred obličja, dejati koga na ketine, dejati koga od života, dejati koga v pan, dejati na znanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kràj, praep. c. gen. neben, an, längs; kraj mene, neben mir, Mik.; kraj peči sedeč, Danj. (Posv. p.); kraj matere iti, an der Seite der Mutter gehen, vzhŠt.; — kraj potoka, am Flusse, längs des Flusses; kraj ceste.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

láva 1., f. tiefe, sumpfige Stelle neben einem Flusse oder in einem vertrockneten Flussbette, Št.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mę̑k, m. ein feuchter Weideplatz an einem Flusse: gnati na m., vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

obrẹ̑čje, n. die Gegend am Flusse, das Flussgebiet, Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

podròv, -róva, m. 1) die Untergrabung, Z.; — 2) ein unterirdischer Canal, Zora; p. pri cesti, der Durchlass, Levst. (Cest.); der Tunnel (z. B. unter einem Flusse), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prebròd, -bróda, m. 1) eine untiefe Stelle im Flusse, wo man hindurchwaten kann, die Wate, Cig.; — 2) = brod, die Überfuhr, Mur., Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

premȓza, f. die Eisbahn an einem Flusse, zapŠt.-C.; die Eisbrücke, Z.; — prim. premraza 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

splavíti 3., -ím, vb. pf. in Fluss bringen: splavljeno zlato, das Gold im Flusse, Cig.; — splavljeno kolo, das in Gang gebrachte Rad, Gor.; (nam. vzp-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

stəzà, f. der Fußweg; rajši po stezi, nego po cesti; "po stezì, po stezì!" kliče prepelica po polju hodečim, Gor.-Levst. (Rok.); vlačugarska s., der Ziehweg (an einem Flusse), der Treppelweg, V.-Cig.; = vlačilna s., Jan. (H.); (po stazi, Levst. [Zb. sp.], gen. pl. stáz [poleg: stəzá, stəzí], Cv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ščę̑t, -ȋ, f. 1) die Bürste; gost, kakor š., Gor.; ima lase, kakor ščet, Gor.; razdrasana je, kakor ščet, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Distel, Cig., Kras-Mik.; bes. die Kratzdistel (dipsacus silvestris), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.); — 3) das Palissadenwehr an einem Flusse oder Bache, ein Piloten- oder Pfahlwerk, C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vlačȗgarski, adj. 1) vagabundenmäßig, liederlich, schlampenmäßig; — 2) vlačugarska steza, der Treppelweg an einem Flusse, der Hufschlag, V.-Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.