fragmentácija -e ž (á)
1. pojav, obstoj posameznih delov, fragmentov: V pesmih pogosto brez reda našteva posameznosti iz svojega življenja, ta fragmentacija pa daje njegovim pesmim skoraj skrivnosten značaj
2. delitev, razpad na manjše, po značilnostih podobne enote kake prej homogene celote: Večja fragmentacija, različnost in konkurenca med mediji so povzročili neusmiljen boj za pozornost občinstva E ← nem. Fragmentation, agl. fragmentation iz (↑)fragmènt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.