Tiskanje

blazína, f. 1) der Bettpfühl, das Kissen, Cig., Jan., C., Rib.-M., ogr.-Valj. (Rad); die Matratze, Mik., das Federbett, Cig., Ptuj; — 2) der Fuß- oder Handballen, V.-Cig., Cig. (T.); — 3) der Lagerbalken: a) des Daches, Tolm.-Erj. (Torb.); na blazine se opira vse ostrešje, Gor.; b) des Dreschbodens, Cig., Naklo (Gor.); c) unter Fässern, Naklo (Gor.); d) die Schwelle (z. B. bei der Eisenbahn): hrastove blazine, LjZv.; (bei einer Brücke), Cig.; e) eine wagerechte Stange am Gerüst, worauf die Bretter des Gerüstes ruhen, die Rüststange, V.-Cig.; f) das Well- oder Zapfenlager, Jan., Cig. (T.), Savinska dol.; g) oni del voza, v katerem tiče ročice, Z.; der Rungstock, Cig.; — der Querbaum des Schlittens, V.-Cig.; h) das Pfluggestellchen, Cig.

bombȃževəc, -vca, m. die Baumwollstaude, zelni b. (gossypium herbaceum), drevesni b. (g. arboreum), rumeni b. (g. religiosum), Tuš. (R.).

gȃbər, -bra, m. tudi: beli g., die Hainbuche, die Weißbuche (carpinus betulus); črni g., die Hopfenbuche (ostrya carpinifolia), Cig., C., Erj. (Rok.); tudi: gábər, Dol.

gábiti, gȃbim, vb. impf. 1) g. kaj, etwas ekelhaft machen, C.; — 2) g. se, anekeln; gabi se mi kaka reč, es ekelt mich eine Sache an; tudi: g. se mi do česa, Litija-Svet. (Rok.); — prim. ogaven.

gȃbrast, adj. rauh: g. zid, Goriš.

gácəlj, -clja, m. das Stück: g. kruha, Ip.-Erj. (Torb.).

gádovəc, -vca, m. navadni g., gemeiner Natternkopf, (echium vulgare), Jan., C., Tuš. (R.).

gagljáti, -ȃm, vb. impf. gackern, schnattern: g. kakor gos ali kokoš, Dict.; gos gaglja, Hip. (Orb.).

gájiti, gȃjim, vb. impf. 1) wachsen lassen, hegen, pflegen, aufziehen, Mur., Cig., Jan.; g. gozd, Mur., Cig., vzhŠt.; travo, drevje si g., ogr.-C.; za finkošti si pašo gajijo, Ščav.-Pjk. (Črt.); vinograd g., C.; — g. si živino = za pleme rediti, Fr.-C.; — 2) heilen, Mur., Cig., Jan.; dal se je Judom g., Met.; — tudi: gajíti, -ím.

gȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, Cig.; hlače g., M.; — g. se ob kaj, sich an etwas wetzen, sich scheuern (o živini), Cig., Jan.; — g. se okoli deklet, bei Mädchen löffeln, Cig., Polj.; — prim. ajsnati se.

galīca, f. der Vitriol, Cig. (T.), Levst. (Nauk); modra ali bakrena g., der Kupfervitriol, zelena ali železna g., der Eisenvitriol, Erj. (Min.); — prim. nem. Galitzenstein = Vitriol.

galijǫ̑t, m. 1) = galeot, Jan.; galeja polna galijotov (galjotov), Jsvkr.; — 2) großer, ungeschlachter Mensch, Cig., (galjot), Mur., Met., Notr.; kot smreka velik g., (galjot) Erj. (Izb. sp.); — kričiš, kakor galijot, Lašče-Levst. (Rok.).

gáliti, -im, vb. impf. entblößen, enthüllen, Jan., Fr.-C.; g. se, sich unanständig entblößen, vzhŠt.-C.

galȗn, m. der Alaun, Cig. (T.), C., Št.; samodelski g., künstlicher Alaun, Erj. (Min.); — prim. bav. galaun.

gárati 1., -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.-C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.-C.; — = težko nositi, Banjščice-Erj. (Torb.), GBrda; — prim. nem. haaren = der Haare berauben.

gȃrbast, adj. rauh: g. zid, Rihenberk-Erj. (Torb.); — prim. it. (dial.) garbo, rauh, Štrek. (Arch.).

gȃrbati, -am, vb. impf. g. koga, jemandem das Fell gärben, Cig., BlKr.; — g. se = drgniti se, BlKr.; — prim. nem. gärben.

gáriti, -im, vb. impf. entblößen, Jan., ogr.-C.; — g. se, sich unanständig entblößen, Mur., Jan., C.-vzhŠt.; — prim. galiti se.

gárje, garij, f. pl. 1) die Krätze, die Räude; g. imeti; črvive garje, die Milbenkrätze, Cig.; — 2) = hraste, Gor.; — prim. lat. agria, fr. agrie, die Flechte, C.

gasíti, -ím, vb. impf. löschen; g. ogenj, apno, žejo; g. želje, jezo; z oljem ogenj g., Oel ins Feuer gießen, Cig.

gáščerica, f. die Eidechse: siva g., die graue Eidechse (lacerta agilis), Cig., Jan., Nov., ZgD., Erj. (Ž.); — prim. stsl. jašterica.

gátiti, -im, vb. impf. 1) stopfen, Meg., Cig., Jan.; trde jedi gate život, harte Speisen verstopfen den Leib, Cig.; füttern, schoppen, Mur., SlGradec-C.; otroka g., C.; — v grlu se mi gati, es drückt mich im Halse, Fr.-C.; — soparica gati, die Hitze ist erstickend, Z., Blc.-C.; — g. se = stiskati se, ovce se gate, Krn-Erj. (Torb.); po zatohlih, smradnih prostorih se gati gladno siromaštvo, Zv.; — 2) eindämmen, deichen, Cig., Fr.-C.; — 3) hindern: g. posvečenje, ogr.-C.; — tudi: gatíti, -ím.

gáziti, gȃzim, vb. impf. 1) waten; g. blato, sneg, g. po blatu, po snegu, im Koth, im Schnee waten; travo g., im Gras herumtreten; g. vodo = vodo bresti, Rez.-C.; grozdje g., Weintrauben austreten, vzhŠt.-C.; g. kačo, eine Schlange mit den Füßen zerstampfen, vzhŠt.-C.; g. koga, auf jemandem herumtreten, BlKr.; pren. bedrücken, SlN.; — 2) g. se, (o jedeh) = gaditi se, Cig., Glas.

generāl, m. višji vojaški dostojanstvenik, der General; g.-feldmaršal, g.-lajtnant, g.-major, ali: generalfeldmaršal itd.; tudi rus.

gəníti, gánem, vb. pf. 1) bewegen, Mur.; nič ga ne gane, nichts bringt ihn von der Stelle, Z.; — g. se, sich rühren; ne g. se z mesta; cena se ne gane; der Preis steht, Cig.; weichen: junak se sovražniku ne gane, Z.; — 2) rühren, einen Eindruck machen; ne ganejo ga ne prošnje ne solze; Ostrovrhar ji srce nedolžno gane, Preš.; — g. se zgledom, sich durch Beispiele rühren lassen, Krelj; — 3) eine Bewegung machen; ne g. z jezikom, nicht mucken, Cig.; nisem genil z mazincem, LjZv.; — crepieren, Fr.-C.; — 4) vb. impf.: vsa že s črvi gane, wimmelt von Würmern, Kast.

gibálọ, n. der Bewegungsapparat, das Triebwerk, der Motor, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; elektromagnetno g., Sen. (Fiz.); — gibala, die Bewegungsorgane, Cig. (T.); gíbala, Erj. (Som.); — pren. narodnostna ideja, najmočnejše gibalo in gonilo sedanjega veka, Str.

gíbanje, n. die Regung, die Bewegung; pojemalno, pospeševano g., verzögerte, beschleunigte Bewegung, Sen. (Fiz.); valovito g., die Wellenbewegung, Jan.; odsevno g., die Reflexbewegung, Erj. (Som.); — narodno g., die nationale Bewegung, nk.; dušno g., die Regungen der Seele, Cig., Jap.-C.

gíbati, -bam, -bljem, vb. impf. ad geniti; 1) regen, bewegen; s prstom, z roko, z nogo g., den Finger, die Hand, den Fuß bewegen; z jezikom gibati, züngeln, Cig.; — sich bewegen; dokler še gibljem, Z.; komaj je mogel gibati, Jsvkr.; — g. se, sich bewegen; most se giblje, die Brücke wankt; vse se giblje, alles ist rege; — 2) crepieren, ogr.-C.

gíbək, -bka, adj. 1) leicht beweglich, gelenksam, Cig., Jan., M.; gibek in šibek, Vrt.; Metulj po cvetju gibka ziblje krila, Zv.; — g. jezik, biegsame Sprache, Cig. (T.); — 2) geneigt: na zlo g., zum Bösen geneigt, ogr.-C.

gíniti 1., gȋnem, vb. impf. dahinschwinden; od žeje g., vor Durst vergehen, Cig.; g. za čim, nach etwas schmachten, Cig. (T.).

gízdati, -am, vb. impf. aufputzen, schmücken, Mur., Cig., Jan.; — g. se, hoffährtig sein, Habd.-Mik.; sich hoffährtig kleiden, Luxus zur Schau tragen, Cig., C.

gízditi se, -im se, vb. impf. hoffährtig sein; g. se s čim, mit etwas prangen, prahlen, sich auf etwas einbilden, C., Z.

gladčína, f. die Glätte, Cig., Jan., Cig. (T.); svinčena g., die Bleiglätte, DZ.

gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.-M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.

glȃdən, -dna, adj. hungrig; g. biti česa, etwas heftig verlangen; gladno leto, das Hungerjahr, Z.

gladẹ́ti, -ím, vb. impf. hungern, Hunger leiden, Mur., ogr.-Valj. (Rad); — heftig verlangen: g. po čem, C.

gladílọ, n. 1) das Glättwerkzeug, Cig., Jan., C.; der Glättstein, Mur.; das Poliereisen, Cig.; das Falzbein, Jan.; das Bügeleisen, Mur.; die Glättmaschine, Cig. (T.); zidarsko g., das Ausreibeholz, Cig., Jan., Vrt.; — 2) das Glätten; — pren. spisi so gladila gladni, Zv.

gladína, f. glatte Fläche, C.; morska g., der Meeresspiegel, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.

gláditi 1., glȃdim, vb. impf. 1) glätten; polieren, Cig. (T.); g. britev, abziehen, Cig.; perilo g., glätten, bügeln, Cig., Jan.; rollen, C.; — jezik g., die Sprache vervollkommnen, nk.; — smreke g., Fichtenbäume entästen, Jarn.; — 2) streicheln; g. koga po čelu, po licu.

gladǫ́vən, -vna, adj. heißhungrig, Mur., Cig., Jan.; gladovna krava, gefräßige Kuh, Polj.; gierig, habgierig, Mur., Cig., Jan., C., Gor.; g. na sadje, na denar, Gor.; — gladovno leto, das Hungerjahr, Vest.

glāgol, m. das Zeitwort, das Verbum; dovršni, nedovršni, opetovalni, ponavljalni glagoli, perfective, imperfective, Wiederholungs-, Gepflogenheits-Zeitwörter, prehajalni, neprehajalni glagoli, übergehende, unübergehende Zeitwörter, Levst. (Sl. Spr.); jačeči glagoli, verba intensiva, Cig. (T.); pomočni g., das Hilfszeitwort, Cig.; = pomožni g., Jan., nk.; — glagole spregati, conjugieren, Jan.; (tako se beseda navadno izreka, ne: glagoł); — stsl.

glāgolski, adj. 1) Verbal-, Cig., Jan., C., nk.; — 2) = glagoliški: g. rokopis, Navr. (Kop. sp.).

glȃj, m. die Glätte (chem.), Cig. (T.); svinčeni g., die Bleiglätte, C., DZ., Žnid.; srebrni g., die Silberglätte, Cig. (T.); zlati g., die Goldglätte, Cig. (T.).

glájštati, -am, vb. impf. pflegen, Blc.-C., Dol., jvzhŠt.; živino g., Dol., jvzhŠt.; — prim. gleštati.

glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.-C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.-Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.-C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.-C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.

glasílọ, n. 1) das Stimmorgan, Cig. (T.); — 2) das Organ (o časopisu), Cig. (T.), nk.; g. konservativne, liberalne stranke, nk.

glasíti, -ím, vb. impf. 1) hören lassen: iznašel je, izrečene besede tako daleč glasiti, kakor daleč hoče, Vod. (Izb. sp.); ne bom molčal, temuč bom glasil, Jsvkr.; — melden: iz Rima glasijo, von Rom wird gemeldet, V.-Cig.; kakor se glasi, dem Vernehmen nach, Cig.; — verkündigen: evangelij Kristusov g., ogr.-C.; ime Kristusovo g., Jsvkr.; — 2) lauten, Cig. (T.); — 3) g. se, Laute von sich geben, sich melden: kos se že glasi; gonjači se glase, die Treiber werden laut, Cig.; po časopisih se g., sich in den Zeitungen vernehmen lassen, Levst. (Zb. sp.); — klingen, tönen; zvon se glasi; kar pravite, se lepo glasi, V.-Cig.; — lauten; pismo se tako glasi.

glȃsnik, m. 1) das Lautzeichen, Cig., Jan.; — 2) = samoglasnik, Cig., Jan.; — 3) glasník, der Verkünder, der Bote, der Herold, Cig., Jan., Cig. (T.); čvrst g. besede božje, Cv.; ni glasa ni glasnika (= nič ni slišati) o njem, BlKr.; državni g., der Reichsherold, DZ.

gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.

glavár, -rja, m. das Oberhaupt; Kristus naš g., Kast.; der Vorsteher; okrajni g., der Bezirkshauptmann; deželni g., der Landeshauptmann; g. nemškega reda, der Deutschmeister, Cig.; stražni g., der Wachtmeister (n. pr. pri žandarmih), DZ.

glavȃrstvọ, n. die Vorsteherschaft: okrajno, deželno g., die Bezirks-, Landeshauptmannschaft; okrožno g., die Kreishauptmannschaft, DZ.; pristransko g., das Hafencapitanat, DZ.

glávica, f. 1) dem. glava, das Köpfchen; dobro glavico imeti, treffliche Anlagen haben; — 2) glavíca, der Krautkopf; der Salatkopf; das Blütenköpfchen (bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.); die Samenkapsel, Cig., Jan., Šol., Cig. (T.), Tuš. (B.); lanena g., lan je v glavice šel; der Knoblauchkopf, C.; koruzna g., der Maiskolben, Kras-Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Kopf (z. B. eines Nagels); — der Knauf; — 4) die Eichel (anat.), Cig.

glavíčast, adj. mit Knöpfchen versehen, C.; — voll Samenkapseln: g. lan, Z.; — kolbicht, knotig, Cig.

glavíčiti, -ȋčim, vb. impf. 1) mit Köpfchen versehen: bucike g., Cig.; — 2) g. se, Köpfchen ansetzen: mak se glaviči, Z.; sich häupteln, Jan.

glȃvje, n. 1) coll. die Krautköpfe, Z., Fr.-C.; — 2) nam. oglavje, das Säulencapitäl, M.; podstrešno g., das Dachgesims, Cig.

glavník, m. 1) der Haarkamm; gost, redek g.; — 2) der Dämpfer an Saiteninstrumenten, Cig.; — 3) der Rietkamm am Webestuhl, Bolc-Erj. (Torb.); — 4) die Bezahnung eines Rades, C.; — 5) der oberste Weinpressriegel, Mariborska ok.-C.; — 6) das Ackerbeetende, (glȃvnik) vzhŠt.-C.; — 7) opresno iz glav narezano zelje, (glȃvnik) Gor.

glȃvnja, f. ein angebranntes Stück Holz, der Feuerbrand, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; goreča, mrtva g., Cig.; gen. glavnję̑, ogr.-Valj. (Vest.); s pogorišča spraviti glavnje ("glovne") Notr.; — die Fackel, Dalm., ogr.-C.; — peklenska g. (zmerjalna beseda): poberi se proč od mene, glavnja peklenska! Jsvkr.

glavosẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Enthauptung, Cig., Jan.; — Ivan g., Johannes, der Enthauptete (Johannis Enthauptung), Št.-M., Mik.; danes je sv. Janez g., Lašče-Levst. (Zb. sp.); — 2) der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Ž.).

glę̑d, -ȋ, f. die Richtung, DZ.; v to gled, in dieser Richtung, Levst. (Pril.); cestna g., die Bahnrichtung, DZ.; na obe gledi, nach beiden Richtungen, DZ.

gledálọ, n. 1) das Sehorgan, Cig. (T.); — 2) = daljnogled, Cig., C.; gledati skozi g., Vod. (Izb. sp.); — 3) = zrcalo, ogr.-C.

glę́danje, n. das Schauen; die Schau: na g. iti, C.

glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.

gledíšče, n. 1) = gledališče 2), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) = gledališče 3): oportunitetno g., SlN.

glẹ̑n, m. 1) der Schleim, Cig. (T.), C., DZ.; der Geifer: g. cedi žival, geifert, Levst. (Nauk); der Fischschleim, ogr.-C.; der zähe Schleim am Krautwasser, C.; der an den Wänden des Spülschaffes haftende Satz, kajk.-Valj. (Rad); überhaupt ein zäher Satz von einer Flüssigkeit, C.; glen se dela po jeziku, die Zunge ist belegt, jvzhŠt.; — 2) der schwarze Fleck an den Pferdezähnen, die Kennung, Cig.; (glin, V.-Cig.); — 3) der Schlamm, Cig., Jan., C., Št.-Mik.; — mit Wasser vermischter Schlich (im Bergbau), V.-Cig.; der Letten, Guts.; — 4) der grüne Wasserschlamm, Polj.; — der Wasserfaden (conferva sp.), Renče-Erj. (Torb.); — 5) eine Viehkrankheit, Rib.-Mik.; Abzehrung und Durchfall beim Rinde und Kleinvieh, C., die Viehwassersucht, Mur., Cig., Met.; (glin) die Fäule, Strp.

glę́štati, -am, vb. impf. 1) warten, pflegen, C., M.; živino g, Kr.-Erj. (Torb.); g. se, sich wohl sein lassen, Jan.; prim. glajštati; — 2) vermögen, haben, Mur., Jan.; ne gleštam krajcarja, Št.; pri tej hiši dober kruh gleštajo, Gor.

glȋh, I. adj. indecl., pogl. enak, raven; — II. adv. pogl. enako, ravno, prav: g. tako; — iz nem.; prim. stvn. gilīh, Mik. (Et.).

glȋhati, glȋham, vb. impf. 1) ausgleichen, Mur.; — 2) vergleichen, gleichstellen; g. se komu; — 3) feilschen; za vole g.; — prim. glih.

glína, f. der Thon, der Töpferthon; rumena g., der Goldletten, Cig.; rdeča g., der Bolus, Cig.

glísta, f. 1) gliste, die Eingeweidewürmer (entozoa, helminthes): navadna g., der Spulwurm (ascaris lumbricoides), otročja g., der Kinderwurm, die Kindermade (oxyuris vermicularis), Erj. (Ž.); konjska g., der Palissadenwurm (strongilus), ovčja g., der Schafwurm (strongilus filaria), svinjska g., der Kratzer (echinorynchus gigas), ribja g., der Inger (myxine), Erj. (Z.); — der Regenwurm, Cig., C., jvzhŠt.; — 2) glíste, = glisti, SlGradec-C., Notr., Levst. (Rok.).

glístav, adj. an Spulwürmern leidend: g. otrok.

glȋstnik, m. die Trespe (bromus), Cig., Tuš. (B.), Ščav.; — veliki g., die Riesentrespe, Jan.; — tudi: das Tausendguldenkraut (erythraea centaureum), C.

globánja 1., f. die Vertiefung, C., Erj. (Torb.), Nov.; g. nečkam podobna, muldenförmige Sohlenvertiefung, Levst. (Močv.).

globíti 1., -ím, vb. impf. vertiefen, aushöhlen, Cig., Jan.; g. se, einsinken, Jan.

globočína, f. die Tiefe; nebeška visočina in morska g.; v globočino iti, in die Tiefe steigen; — pren. v globočini njegovega srca, im Innersten seines Herzens, Cig.

globokọ̑st, f. die Tiefe; podvešna g. (soda), die Spundtiefe, Cig. (T.), DZ.; — pren. g. čutja, die Innigkeit des Gefühls, Cig.

glōbus, m. oblo, der Globus; nebesni g., der Himmelsglobus, Jes.

glǫ́dati, -dam, -jem, vb. impf. nagen; kosti g., an Knochen nagen; — stradež g., am Hungertuch nagen, ZgD.; — zgodnja rana (deklici) srce gloda, Preš.; — wetzen: vol se gloje, C.; usnje se gloje, das Leder wetzt sich ab, Z.

glǫ́gov, adj. Weißdorn-; g. les, g. grm; glogova meja, glogova zima, letzter Schnee im Frühling, Rib.-M.

glomẹ́ti, -ím, vb. impf. gierig sein, heftig verlangen: krava glomi po mladini, frisst gierig junges Gras, Z.; g. po resnici, Let. 1871, 297.

glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.-Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.-M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.

glȗp, adj. 1) thöricht, dumm, C., Zora (stsl.); — 2) = gluh, ogr.-Mik.; g. in nem, ogr.-Let.; odpri nam naša glupa uha, ogr.-C.

glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).

glȗta, f. 1) die Beule, eine beulenartige Geschwulst, Jan., C., Št.; kužna g., kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Baumknorren, Št.-C.; — psovka: ti gluta ti! C.; — tudi glúta, Valj. (Rad); — (C. primerja nem. Klute = Kloß).

gmę́tən, -tna, adj. munter, lustig, froh, Mur.; gmetna ptičica, gmetni tovariši, Slom.-C.; Zlo so Turki gmetni b'li, Npes.-Schein.; g. svojega življenja, Ahac.; hübsch, Mik.; — prim. srvn. gemeit = freudig, schön, Mik. (Et.).

gnáti, žénem, vb. impf. 1) treiben; živino na pašo, na vodo g.; pred oblastvo koga g., vor die Behörde bringen, einführen; g. zver, das Wild verfolgen, Cig.; voda kolo žene; les po vodi g., flößen, Cig.; morje valove žene, das Meer treibt Wellen; — g. koga na prisego, jemandem den Eid auftragen, Cig.; vojsko, pravdo g., führen, Ip., GBrda; pravdo dalje g., den Process fortsetzen, Cig.; predaleč, črez nemoč g., es zu weit treiben, Cig.; g. si kaj k srcu, sich etwas zu Herzen nehmen, Cig., C.; kralj si tega k srcu ne ženi, Dalm.; — drängen: žene me, es drängt mich, Mik.; ich habe das Abweichen, Jan., jvzhŠt.; na močo (vodo) g., den Harn treiben, Cig.; nekaj me je gnalo, ich fühlte mich angetrieben; častilakomnost ga žene, der Ehrgeiz spornt ihn an, Cig.; upniki me ženejo, fordern mich, C.; kašelj me žene, plagt mich, C., Cv.; — 2) treiben, hervorsprießen lassen: g. popke, Knospen treiben, korenine g., wurzeln; v stebla gnati, sich bestauden, Cig.; stena žene, die Wand richtet sich auf (mont.), Cig.; — 3) hervorbrechen machen: iskre g., Funken aussprühen, Cig.; — erheben: šum g., Gor.; petje g., laut singen, Burg.; veselje g., frohlocken, Burg.; otroci so glas vmes gnali, die Kinder schrien dazwischen, Ravn.; svojo g., bei seiner Ansicht bleiben, Cig.; — 4) g. se, jagen: g. se za kom, jemandem nachjagen, ihn verfolgen; g. se, sich anstrengen, sich bemühen; delavci so se gnali hitro delati, SlGor.; preveč se žene, jvzhŠt.; g. se za čim, nach etwas streben, trachten, Cig.; veliko srce vselej k velikim in visokim rečem se žene, Kast. (N. c.); g. se za koga, sich jemandes annehmen, Svet. (Rok.); g. se za kaj, sich um etwas interessieren, Cig.; sich für etwas ereifern, C.; — g. se v jok, nicht zu weinen aufhören können, Polj.; (pomni: praes. renem, Notr.-Mik. (V. Gr. III. 173.)).

gnésti, gnétem, vb. impf. kneten; testo g.; drücken, quetschen, knittern, Cig., C.; g. jeklo, härter machen, Nov.; — mit der Arbeit nicht vorwärts kommen: gnete in gnete, pa ne opravi nič, Polj.; g. se, sich drängen; g. se okoli koga, jemanden umdrängen; — bedrücken, bedrängen: sila ga gnete, Cig.; — "neben dem richtigeren gnetem hört man gnjetem", Mik. (V. Gr. I. 338.); (gnédem, Gor.).

gnẹ́tati, gnẹ̑tam, vb. impf. drücken: g. koga, Rez.-C.

gnẹ́viti, gnẹ̑vim, vb. impf. zornig machen, Mur.; g. se, sich ärgern, nk.

gnẹ́zdọ, n. 1) das Nest; ptičje g., g. znašati, delati, skladati, das Nest bauen, Cig.; das Geheck, Cig., Jan.; g. piščet, eine Zucht junger Hühner, Cig.; g. psičkov, ein Wurf junger Hunde, Cig.; — tatinsko g., das Diebsnest, Cig.; — 2) gnezdu podobne stvari: das Kerngehäuse der Aepfel und Birnen, Cig.; — in einander geschlungenes Gewebe von Wolle oder Haaren, der Filz, V.-Cig.; — die Essigmutter, Mur., vzhŠt.-C.; — der Winkel am Pflughaupte, das Pfluggefüge, C.; "zadnji del pluga", Krn-Erj. (Torb.); — der mittlere Theil des Hintergestells eines Wagens, C.; — 3) sračje g., das Sichelkraut (falcaria Rivini), Cig.

gnijénje, n. = gnitje: g. zob, Cig.

gnȋł, gníla, adj. faul; gnilo sadje; g. les; gnila bolezen, die Egelkrankheit (= metljaji), Cig.; gnila vročica, das Faulfieber, Cig.

gnilóbən, -bna, adj. faulicht, faul, septisch, Faules enthaltend: g. panj, Gol.

gniloplǫ́dən, -dna, adj. faulbrütig, Mur., Cig., Jan.; g. roj, Mur.

gnjȃt, f. 1) der Schinken, Mur., Cig., Jan., Met., Mik., nk.; prednja g., das abgehauene Schulterblatt, das Bugstück, V.-Cig.; der Hinterbacken, Ben.-C.; — 2) morska g., die Steckmuschel (pinna), Erj. (Ž.).

gnjáviti, -im, vb. impf. drücken, knüllen, C.; g. koga, würgen, misshandeln, Mur., Mik.-M.; tako dolgo ga gnjavi in drega, da onemore, Glas.; kost gnjaviti = s trudom obirati, Kras; — unterdrücken, verfolgen, Mur., ogr.-C.

gnjécast, adj. 1) = cmokast: g. kruh, Z.; — 2) zwerghaft, C.

gnjécav, adj. = gnjecast: g. kruh, Cig.

gnọ̑j, gnojȃ, m. 1) der Mist, der Dünger; goveji, konjski g.; zmesni g., Jan., mešani g., Z., der Compostdünger; (= mešanec, Cig.); g. kidati, ausmisten; brez gnoja ni prosa, Npreg.-Valj. (Rad); — 2) der Eiter; g. se dela v rani, die Wunde eitert; g. v očeh, die Augenbutter, g. v ušesih, das Ohrenschmalz, SlGor.-C.

gnojíti, -ím, vb. impf. 1) düngen; njivo g.; g. drevju, Pirc; — 2) g. se, eitern; rana se gnoji.

gnȗs, m. 1) der Ekel, der Abscheu; gnus in groza, Dalm.; življenja g., Preš.; — 2) etwas Ekelhaftes, der Gräuel, der Schandfleck, Cig., ogr.-C.; — das Ungeziefer, C.; — ein ekelhafter, abscheulicher Mensch, Mur.

gnúsiti, -im, vb. impf. 1) ekelhaft machen, verunreinigen, besudeln, Mur., Cig., Jan.; g. roke s krvjo, Ravn.; — 2) verabscheuen, g. kaj, C.; g. koga z besedami, C.; — 3) g. se, Ekel empfinden: gnusim se tega človeka, Meg., Mik.; — gnusi se mi kaj, es ekelt mich etwas an; greh se mi gnusi, Kast.; — gnusi se mi česa: hudega se mu gnusi, Ravn.-Mik.; gnusi se mi nad čim, Cig.; gnusi se mu nad lažmi, Dalm.; nad sedmerimi rečmi se Gospodu posebno gnusi, Ravn.-Valj. (Rad).

gǫ́ba,* f. 1) der Schwamm: a) morska g., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.); goba se je napila, der Schwamm sog sich an, Cig.; — b) drevesna goba, der Baumschwamm: netilna, kresilna g., der Feuerschwamm, der Zunder-Löcherpilz (polyporus fomentarius), Tuš. (R.); suh kakor goba, Jurč.; — c) der Pilz; gobe brati po gozdih; strupena goba, der Giftschwamm, der Giftpilz; — mlečna g., der Brätling, der Rehling (boletus lactifluus), Cig.; — pasja g., eine Art schädlicher Schwamm, (am Anschnitt sogleich bläulich), = steklača, C.; jelenova g., der Keulenpilz, der Ziegenbart (clavaria botrytis), Tuš. (B.); — 2) neko jabolko (pozno in pusto), Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); — 3) der Gliedschwamm (otok na sklepih), V.-Cig.; mesna g., das Fleischgewächs, der Polyp, Cig., Kr.; — gobe, der Aussatz, Mur., Cig., Jan., ogr.-C.; — gobe, neka kožna bolezen svinjska, Kras-Erj. (Torb.).

gǫ́bast, adj. 1) schwammartig, schwammicht; g. mah, Glas.; — schwammig; — 2) = gobav, aussätzig, Jsvkr.

gǫ́bav, adj. 1) schwammig, Z.; g. fižol, kostanj, les, Z.; — 2) aussätzig; ogiblje se ga, kakor da bi bil gobav.

gǫ̑bčast, adj. maulicht, Mur., Danj.-Mik.; g. pes, ein wohlbelappter Hund, Cig.

gǫ̑bčati, -am, vb. impf. 1) trotzig reden, Z.; — 2) g. se, liebkosen, sich küssen (preprosto), C.

gǫ̑bəc, -bca, m. 1) das Maul, die Schnauze; konj je trdega gobca, das Pferd ist hartmäulig, Cig.; krava pri gobcu molze, wie die Fütterung, so das Gemelke, Npreg.; — en g. trave, ein Maulvoll, Jurč.; — 2) das Vordertheil des Schiffes, M., ogr.-C.; — der Schnabel an der Dachrinne, Cig.; — 3) žabji g., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), C.

gọ̑d, gen. gọ̑da, godȗ, m. 1) die rechte Zeit, C.; za goda, rechtzeitig: glej, da prideš za goda, Vrsno-Erj. (Torb.); tudi: frühzeitig, Vrsno-Erj. (Torb.); = pri godu (godi), Meg., Krelj; učimo se pri godi katehizma, Trub.; — ob godu, zur gelegenen Zeit, Cig., Jan.; dovolj goda, genug Gelegenheit, C.; pravi god, die Gelegenheit; iskal je pravega goda, Trub.; — 2) die Reife, Mur.; sad je po godu = zrel, C.; otrok po godu, ausgetragen, C.; — 3) po godu biti, angenehm, lieb, erwünscht sein, C.; to mi je po godu, das sagt mir zu, Cig., Jan.; po godu storiti, dem Wunsche entsprechen, Jan.; — 4) das Fest, Meg., Cig., C.; o velikih godih, Ravn.; veseli god večne premage obhajati, Slom.-C.; povodni godi, Wasserfeste, Vrt.; der Jahrestag, Cig., Dalm.; — das Namensfest; danes je moj g.; za g. kako darilo dobiti; vsak dan je god njegov, = er lebt lustig, Cig.; — pasji g., die Hundstage, C.

gódən, -dna, adj. 1) die gehörige Zeit habend, reif, vollkommen ausgebildet, Mur., Cig., Jan.; godno dete, Dalm.; ptiči so godni, flügge; — hruške so godne, jvzhŠt.; lan je g., der Flachs ist genug geröstet, Cig.; za ženitev g., Mur.; godna leta za možitev, ženitev, die Geschlechtsreife, Cig.; g. božjega kraljestva, reif für das Reich Gottes, Ravn.-Mik.; — 2) frühzeitig: godni dež in pozni dež, Dalm.; godno, zeitlich, früh, ogr.-C.; v godno rano, in aller Frühe, ogr.-C.

gǫ́denje, n. 1) das Musicieren; pos. die Streichmusik, nk.; das Geigen, Mur.; — 2) das Murren; tvoje vedno g., dein ewiges Gebrumme, Cig.

gǫ̑dina, f. 1) das Jahr, C., Prip.-Mik. (hs.); — 2) das Namensfest, Tolm.-C.; — 3) der Regen, Prip.-Mik., BlKr.; tiha g., kadar po malem prši, Habd.-Mik.

godíti, -ím, vb. impf. 1) zeitigen, reif machen, Cig., Jan., C.; hruške g., durch Abliegen weich werden lassen, Z.; godit dejati sadje, Z.; sadje se godi, liegt ab, Jan.; lan g., rösten; lan se po rosi godi; konoplje v vodi g., BlKr.; — ptički se gode, werden flügge, Cig., BlKr.; g. matice, Levst. (Beč.); gada si v nedrih g., eine Schlange an seinem Busen nähren, C.; — 2) g. komu, jemandem gefällig sein, s čim komu g., jemandem etwas nach Gefallen thun, C.; g. dekletu, schön thun, SlN.; — g. si, sich gütlich thun, sich erquicken, Cig., Blc.-C.; — 3) to mi godi, das kommt mir zustatten, das sagt mir zu, das bekommt mir wohl, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., nk., BlKr.; toplice so mu dobro godile, Zv.; dež, veter dobro godi, thut wohl, Notr.-Z.; — 4) g. se, ergehen, gehen; dobro, slabo se nam godi, es geht uns gut, schlecht; po sreči se jim je godilo, da so ušli, es gelang ihnen zu entkommen, Vod. (Nov.); — 5) geschehen, zugehen; kaj se godi v mestu? was geht in der Stadt vor? tako se godi na svetu, das ist der Lauf der Welt.

godníti, -ím, vb. impf. auszeitigen, C.; g. lan, rösten, Cig., Jan.

godnjáti, -ȃm, vb. impf. auszeitigen: g. se, reif werden, (o ptičkih) flügge werden, Cig., Jan., C.

godováti, -ȗjem, vb. impf. 1) festlich begehen, feiern, Cig.; stoletnico g., C., Levst. (Zb. sp.); slavnost g., Vrt.; g. spomin, Zora; — 2) das Namensfest feiern, Cig., C.

godǫ́vnja, f. = god: stoletna g., nk.

godovnọ̀, gen. -nà, n. das Fest: nove maše veselo godovno, Slom.; — das Namensfest, C., jvzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); za g. komu kaj dati, C.; — das Namenstagsgeschenk, Mur.; godǫ́vno obhajati, BlKr.; — (tudi: das Geburtsfest, C.); — pomni: ob godovnem, C.; — prim. godoven.

godrnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, murren; medvedi so godrnjali, Pohl. (Km.); sam sebi nekaj godrnja, er brummt etwas in den Bart, Cig.; Mrliča djati v grob vele, In bilje godrnjajo, Preš.; črez Boga g., wider Gott murren, Škrb.-Valj. (Rad); g. na koga, DSv.; g. nad kom, jemanden anmurren, Cig.

gogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schnattern (o goseh), Mur., Cig., Jan., C., Vrt.; — gackern: g. kakor petelin, Dict.; — prim. gagati.

gǫ́ja, f. die Pflege, Cig. (T.); g. prebavil, die Pflege der Verdauungswerkzeuge, Erj. (Som.); die Zucht (z. B. der Bäume), C.; die Hege, DZkr.

gǫ̑jba, f. die Zucht, die Cultur: g. sadja, Blc.-C.

gojénje 2., n. das Zeitigen; g. lanu, das Rösten; rosno in vodno gojenje lanu, Nov.; — prim. goditi.

gojíti, -ím, vb. impf. hegen und pflegen, Cig., Jan., Kras-C.; ziehen, cultivieren: g. vinograde, sadje, Jan., ogr.-C.; aufziehen, erziehen, Cig., Jan.; g. gibala, dihala, čutila, pflegen, Erj. (Som.); — pren. sovraštvo, ljubezen g. v svojem srcu, Hass, Liebe im Herzen hegen, C., nk.

gǫ̑ł, -ȋ, f. abgeästeter, junger Baumstamm, Rib.-Mik., Dol., Notr.-C., eno gol sem posekal, drobno drevo kakor žrd, Notr., Lašče-Levst. (Rok.); pl. goli = bolj drobna drva, obsekane veje, (opp. hlodi): voz goli je pripeljal, Gor.; skladnico goli razklati na polena, Ravn. (Abc.); lučna g., der Stamm, aus dem Lichtspäne gemacht werden, C.; debela g., dicker Baumklotz, C., Zora; žlice ne boš iz cele goli delal, Jurč.; — prim. stsl. golь, Ast, Mik. (Et.).

gółbiti, -im, vb. impf. aushöhlen, Trst. (Let.); luknje g., Danj. (Posv. p.).

gółcati, -am, vb. impf. 1) laut schluckend trinken: sladko vince iz okrogle buče g., Jurč.; — 2) rülpsen, Rez.-C.; meni se golca, Fr.-C.; — prim. kolcati se.

gȏłəc, -łca, m. 1) bartloser Junge, C., Z.; — 2) noch unbefiederter Vogel, Z.; — ptica, ki se goli in zato ne more leteti, Cerknica-Erj. (Torb.); — 3) die Korn- oder Schalfrucht, Jarn., Cig. (T.); žitni plod ali g., Tuš. (R.); — 4) wenig bewaldeter, kahler Berg, der Schneeberg, Cig., Jan., C.; v naše golce se malo novega zve, Polj.; — 5) na golec obrušen, glatt abgeschliffen, Nov.-C.

golę̑n 1., adj. 1) glatt (o zrnju): goleno zrno, t. j. pšenično, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), g. kruh, iz pšenice in rži, brez primesi ječmena ali ovsa, C., Z.

golę̑nəc 1., -nca, m. eine Art Gras: mali, veliki g., C.

golíti, -ím, vb. impf. 1) kahl machen: entrinden, Mur., Cig., Jan.; abhaaren, Cig.; g. se, die Haare verlieren, sich mausen, Cig., Jan.; ptiči se golijo, Kr.; drevo se goli, verliert das Laub, Dict.; — g. si lase = beliti si glavo, Levst. (Zb. sp.); — 2) g. koga, = guliti, jemanden schinden, ausziehen, Cig., ZgD.; — tudi: góliti.

goljufáti, -ȃm, vb. pf. et impf. betrügen; g. koga za kaj; g. se, sich betrügen; goljufal sem se = goljufalo me je, ich habe mich betrogen, getäuscht.

goljúfən, -fna, adj. betrügerisch, falsch, g. igravec, falscher Spieler, Mur., Cig.; goljufno izgovarjanje, falsche Ausreden, Guts. (Res.).

golǫ̑b, m. die männliche Taube; domači g., die Haustaube (columba livea domestica); divji g., die Wildtaube (columba livea); g. pismonos, die Brieftaube, Cig., Erj. (Ž.); g. selec, die Wandertaube (columba migratoria), Erj. (Ž.).

golonǫ̑ški, adj. Barfüßer-: g. red, der Barfüßerorden, Cig.

golopáłčiti, -pȃłčim, vb. impf. zusammenstümpern: sodbe g., Levst. (Zb. sp.).

gółsniti, gȏłsnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen, Z., Štrek., GBrda; tu in tam g. o čem, Levst. (Zb. sp.); ni hotel ni golsniti ni žugniti, Erj. (Torb.).

gółšast, adj. kropfig: g. glupec, Levst. (LjZv.).

gółtən, -tna, adj. 1) Schlund-, Kehl-, Cig., Jan.; — 2) gefräßig: polhi so nekako goltne živali, Slc.; g. po čem, gierig, Cig., C.

gołtíti, -ím, vb. impf. 1) schlingen, Z.; g. jedi in vino, Jurč.; — 2) würgen, vzhŠt.-C.

gomílica 2., f. die Kamille (matricaria chamomilla); nav. pl. gomilice, Kamillen; g. komu skuhati, einen Kamillenthee jemandem kochen.

gomólja, f. der Klumpen, Cig., Jan.; g. sira, presnega masla, C.; g. cukra, ein Hut Zucker, C.; die Knolle, Erj. (Min.); das Beerenbüschel, C.; — rožna g., ein Blumenstrauß, C.; — g. ptičev, eine dichte Schar Vögel, Mariborska ok.-Kres.

gomoljati, -am, vb. impf. zu Klumpen zusammenpressen, C.; g. se, sich klümpern, Cig.

gomotáti, -ȃm, vb. impf. wirr durcheinander mischen, Z.; g. se, sich zu einem wirren Knäuel verschlingen: kače se gomotajo, C.; — prim. homotati.

gomúljiti, -ȗljim, vb. impf. 1) häufen, Z.; — 2) g. se, aufgehen: kvašeno testo se gomulji, Z.; — prim. gomiliti.

gonílọ, n. das Triebwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.-C.; g. mehov, LjZv.

góniti, gǫ́nim, vb. impf. 1) wiederholt treiben; živino na pašo g.; zver s psi g., hetzen, jagen, hudoba ga goni, der Teufel reitet ihn, Cig.; g. otroke v šolo, die Kinder fleißig zur Schule halten, Cig.; — g. koga, fordern = terjati, Cig.; — pijača, ki na vodo goni, harntreibendes Getränk, Cig.; goni me, ich habe das Abweichen, Cig.; — kamenje v hišo g., (pf. zagnati), BlKr.; drva po vodi g., Holz flößen, Jan.; kolo g., ein Rad treiben; vrtavko g., den Kreisel treiben; mehove g., die Bälge treten; rühren (beim Buttern): celo uro uže gonim, pa se neče storiti, Polj.; — vedno svojo g., immer dasselbe wiederholen, sagen, behaupten; "joj, joj!" je zmerom gonil, Ravn.; zmerom svojo goni slavček, immer dieselben Lieder singt die Nachtigall, Preš.; — ljudje gonijo (= pravijo), da bo vojska, Z.; — 2) g. se, a) sich herumtreiben, schäckern; otroci se gonijo po trati; — b) brunften, läufig sein; krava, kobila, psica se goni.

gònj, gónja, m. = gonja, die Brunft: jelenov g., Cig.

gonobíti, -ím, vb. impf. Eintrag thun, verderben, zugrunde richten, Mur., Cig., Mik.; g. dete, Vod. (Bab.); tudi: gonóbiti.

gorčíca, f. 1) die Wärme, C.; g. v licih, die Schamröthe, ZgD.; — 2) der Senf, Mur., Cig., Jan., Nov.; bela g., der weiße Senf (sinapis alba), Tuš. (R.); — 3) (na Dol. napačno nam. ogrščica, Raps).

gorečíca, f. 1) die innere Hitze (z. B. im Kopf), Lašče-Levst. (Rok.); — g. se je razlivala po licih krasotice, Zora; — 2) das Sodbrennen; — 3) gorę́čica = gorečnost, Jan.; — 4) der Enzian (gentiana), Medv. (Rok.).

gorę́čost, f. = gorečnost: vest zaspi, g. ugasne, Škrb.-Valj. (Rad); g. za domovino, Vrtov.

górək, -rka, adj. 1) warm; na gorkem biti, in der Wärme sich befinden; gorke jedi, warme Speisen, gorke vode = toplice, C.; — še sem ves g., erhitzt, Jan.; gorko komu pritisniti, jemandem eine derbe Ohrfeige geben, Cig.; gorke solze točiti, Cig.; — pri gorkem dejanju prijeti, auf frischer That betreten, DZ.; — 2) biti komu g., jemandem gram sein, grollen, Cig., Jan., Kr.; g. nad kom, über jemanden aufgebracht, C.; — gorka me zgrabi, ich werde aufgebracht, C.; — 3) = grenek, Mur., Jan., Kast.-C., Mik.

gorẹ́ti, -ím, vb. impf. brennen; s plamenom g., mit einer Flamme brennen; na ves ogenj g., lichterloh brennen, Cig.; goreč, brennend, glühend; g. ogelj, glühende Kohle; goreči jeziki, feurige Zungen: g. ognjenik, thätiger Vulkan, Cig. (T.); — g. za kaj, für etwas begeistert sein, Cig., Vod. (Pes.), nk.; za drugega g., für einen anderen in Liebe entbrannt sein, Preš.; — goreč, inbrünstig: goreča molitev; eifrig: goreče prizadevanje; ves goreč biti za kaj, für etwas begeistert sein.

goríca 1., f. dem. gora 1), das Berglein; der Hügel; pl. gorice, das Kleingebirge, Cig. (T.); — 2) (vinska) gorica, der Weinberg; — 3) der Hofplatz, Jarn., C.; der Hofplatz vor den Ställen, Jarn., C., BlKr.; ovčja g., der Schafhof, C.; — der Markt- oder Dorfplatz, C.; — (na vzhodu tudi: gọ̑r(i)ca, C.).

gorȋłnik, m. der Brenner: Bunsenov g., Sen. (Fiz.).

gorjáča, f. der Knotenstock, knorriger Stock; g. šestogrča, C.; — prim. garjača, grjača.

gorję̑ 2.,* n. das Weh; da je bilo g., *daß es ein Jammer war, Cig.; človeško g., Zv.; gorje ti! weh dir! g. je pak pregrešnikom, Dalm.; gorje ti bo! gorje ti ga bo! Lašče-Levst. (Rok.); g. ti ga bodi! Jurč.; g. si ga njemu! SlN.; g. si ga tistemu, ki ...! LjZv.

gorjȗp, adj. bitter, herbe; gorjupa jed, Mik.; gorjupi pelin, C.; hantig: gorjupo maslo, Cig., Jan.; — g. biti komu, jemandem gram sein, Cig.

gọ̑rnji, adj. der oberhalb oder oben befindliche, der obere; g. konec, das obere Ende; gornja ustnica, die Oberlefze; gornja hiša, die Bodenkammer, Cig.; — prim. gorenji.

gǫ̑ršati, -am, vb. impf. verschönern, Cig.; — g. bolnika, einen Kranken aufbringen, Cig.; — prim. gorši 2).

gọ̑s, gosȋ, f. die Gans; siva ali divja g., die graue Gans, die Wildgans (anser cinereus), Erj. (Ž.).

gosẹ̑nica, f. 1) die Raupe; svilna g., die Seidenraupe, Cig., M.; — 2) g. med parklji (goveja bolezen), Cig., C., Strp.; tudi neko ulje pri ovcah, Savinska dol.; prim. pasjica 2); — gǫ́senica (gosenica), Št.

gosẹ̑ničar, -rja, m. 1) der Raupenleser, Cig.; — 2) rumenonogi g., die gelbbeinige Raupenschlupfwespe (microgaster glomeratus), Erj. (Ž.).

gosláriti, -ȃrim, vb. impf. den Geiger abgeben, geigen: g. po krčmah, SlN.

gospọ̑d, m. der Herr (als Standesperson); velik g., ein großer Herr; gospoda se delati, den Herrn spielen; ti gospod, jaz gospod, kdo bo pa konja sedlal? Z.; gospod po kosilu lačen, Titel ohne Mittel, Cig.; gospod! mein Herr! gospodje! meine Herren! milostljivi gospod! gnädiger Herr! pri gospodu župniku, beim Herrn Pfarrer (tudi se govori: pri gospod-župniku, Mik.); — po gospoda poslati, den Priester zu einem Kranken holen lassen; stari, mladi g., der Pfarrer, der Kaplan, Goriš.; — = Bog: Gospod z vami! — der Herr = Gebieter; tukaj sem jaz gospod; gospod črez vse gospode; (gen., dat., acc. sing., acc. pl. gospodi, Trub.-Mik., Krelj-C.).

gospodár, -rja, m. der Hauswirt; kje je gospodar; dober gospodar biti, guter Wirt sein; — der Dienstgeber; kakršni gospodarji, taki posli, wie der Herr, so der Knecht; — der Besitzer, der Eigenthümer; g. kake kupčije, ladje, rudnika itd., Cig.; der Lehrherr, der Meister eines Gewerbes; — der Beherrscher: Bog je vsega sveta g., — g. biti čegav ali komu, über jemanden zu befehlen haben; tukaj nisi ti gospodar, hier hast du nichts zu befehlen; jaz ga nisem g. = ne morem mu zapovedovati, Podkrnci-Erj. (Torb.); ne biti samega sebe g., außer sich sein, Cig.; denar gospodar, Geld regiert die Welt.

gospodáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Herr sein, zu befehlen haben, walten; tukaj hoče vsakdo g.; žena gospodari, die Frau trägt die Hosen, Cig.; — die Wirtschaft führen, wirtschaften; slabo, dobro g.; — g. s čim, mit etwas gebaren; g. z denarjem; g. z občinsko svojino, Levst. (Nauk); — hausen: sovražniki so tu strašno gospodarili; grassieren: kuga tu gospodari, Cig.; — 2) beherrschen: g. jezo, bemeistern, Ravn.; mesu ne daj g. tela, Vrtov.-Jan. (Slovn.).

gospodárnost, f. die Haushältigkeit, die Kunst gut zu wirtschaften, die Oekonomie, Cig., Jan., Slom.; to veleva g., das verlangt die Rücksicht auf die Oekonomie, Levst. (Cest.); z umno gospodarnostjo imetek pomnožiti, Slovan.

gospodȃrstvọ, n. die Wirtschaft; die Oekonomie; g. prevzeti, oskrbovati; kmetsko g., die Bauernwirtschaft; umno g., rationelle Oekonomie; (v)zgledno g., eine Musterwirtschaft, Nov., nk.; hišno g., die Hauswirtschaft; žensko g., die Weiberwirtschaft; — narodno g., die Nationaloekonomie, Cig. (T.), nk.; politično g., die politische Oekonomie, Cig. (T.); državno g., der Staatshaushalt, Cig. (T.).

gospodínja, f. die Herrin, die zu befehlen hat; die Hausfrau; gospodar je šel z doma, gospodinja pa je doma; die Wirtin; dobra g., eine gute Wirtin; — die Haushälterin; biti pri kom za gospodinjo; die Dienstfrau; imeti dobro gospodinjo; — die Quartierfrau, die Kostfrau.

gospodínjiti, -ȋnjim, vb. impf. als Hausfrau walten, das Hauswesen, insoferne es der Hauswirtin obliegt, führen; kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je narobe svet, Z.; — g. koga, jemandes Wirtschafterin sein, C.; gospodinjila ga je sestra, Zv.; tudi: g. komu, Zv.

gospọ̑dnica, f. = gospojnica: velika, mala g., Groß-, Kleinfrauentag, Mur., Cig., Danj.-Mik., Dolnje Kor.-Jarn. (Rok.).

gospodováti, -ȗjem, vb. impf. Herr sein, walten, herrschen; g. nad kom ali čim, beherrschen, Cig. (T.), Met.-Mik.

gospǫ̑jnica, f. 1) velika, mala g., der Groß-, Kleinfrauentag, Jan., C., Št.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

gospǫ́ska, f. die Obrigkeit, die Behörde; mestna g., der Stadtmagistrat, Dict.; — pogl. oblastvo.

gospǫ̑stvọ, n. 1) die Gebieterschaft, die Herrschaft, Cig., Jan., nk.; — der Bereich der Herrschaft: po vsem njegovem gospostvu, Dalm.; — 2) der Herrenstand, Jan.; Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, gospostvo z maštvam (nam. -om), Npes.-K.; — 3) Vaše g.! Eure Herrlichkeit! Cig.; — tudi gospostvò, Valj. (Rad).

gospǫ́ščina, f. 1) der Herrenstand; tudi nji je dišala gospoščina, LjZv.; — 2) die Obrigkeit, Meg.; deželska in duhovska g., Trub.; od hude gospoščine silo in vse zlo trpeti, Dalm.; — 3) das Dominium, die Grundherrschaft, Cig., Jan.; — der herrschaftliche Grund, Svet. (Rok.); — 4) vormals: die Abgaben und Leistungen an die Grundherrschaft, ogr.-C.

gospǫ́ščinski, adj. Herrschafts-: g. grb, Cig.

gostáč, m. der Miethwohner, der Inwohner, Cig., Jan., Gor., nk.; gostači, Miethleute, Cig.; gostačev g., der Afterinwohner, Cig.

gǫ́sti, gǫ́dem, vb. impf. 1) geigen; g. na gosli; Štirje jo godejo, Štirje pa trobijo, Npes.; (ein Musikstück) spielen: godci lepo godejo; mladi ljudje, katerim nebesa godejo, denen der Himmel voll Bassgeigen ist, Jurč.; — vedno eno g., immer bei einer Leier bleiben, immer dasselbe wiederholen; — kdor resnico gode, temu gosli zbijejo, Npreg.-Ljub.; — 2) murren, brummen: ves dan gode; nad kom g., auf jemanden schmälen, keifen, Cig.; — schnurren, mačka gode (= prede), Cig., Jan., C.

gostȋłničarski, adj. Gastwirt-: g. obrt, nk.

gostíti 1., -ím, vb. impf. 1) bewirten; g. koga, jemanden bewirten, jemandem ein Mahl veranstalten; — pren. tako me je gostil = take mi je pravil, Glas.; — 2) g. se, schmausen; g. se s kako rečjo, sich etwas wohl schmecken lassen, jvzhŠt.

gostíti 2., -ím, vb. impf. dicht machen, verdichten; eindicken; g. sol, gradieren, Cig.; condensieren, Cig. (T.); g. se, dicht werden, sich verdichten; iskre se goste, Jan.; dick werden (o tekočinah); — (besede) g., schnell reden, Cig.

góstje, n. = gostí, BlKr.-M.; g. napraviti, Cig.; — v gostje iti, priti, als Gast kommen, einen Besuch machen, Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Zv., Polj.; Kdaj boš ti sestričica V gostje k nama li prišla? Npes.-K.; K meni pa moj brat v gostje gre, Npes.-K.; v g. vabiti, povabiti, zugaste bitten, Meg., Krelj, Dalm.; v g. se komu ponuditi, sich jemandem als Gast anbieten, Vrt.; z nobenim gostjem, Ravn.; — v gostje mi hodi = spehuje se mi (o jedi), Polj.; (po Mik. (V. Gr. III. 140.) prav za prav acc. = gosti, gostje; — gen. gostjȃ, Polj.).

gostodìh, -díha, m. schnelles Athmen: g. se človeka loti, kadar gre v hrib, Dol.

gostomèr, -mę́ra, m. der Dichtigkeitsmesser, das Aräometer, Cig., Jan.; Cig. (T.), DZ. g. z lestvico, das Scalenaräometer, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); odstotni g., das Procentenaräometer, Sen. (Fiz.).

gostovȃnje, n. 1) die Gasterei, der Schmaus; Njemu oče nje napravi Imenitno gostovanje, Preš.; — der Hochzeitsschmaus, die Hochzeit, (gostúvanje) vzhŠt.-Mur., ogr.-M., Danj.-Valj. (Rad); — 2) das Inwohnersein, die Inwohnerschaft, C.; das zur Miethe Wohnen, Cig., Jan.; zastonj g. imeti, zinsfrei wohnen, Cig.

gostováti, -ȗjem, vb. impf. 1) intr. a) zugaste sein, C.; g. na zemlji, durch das Erdenleben pilgern, C.; b) als Inwohner in einem fremden Hause wohnen, zur Miethe wohnen, Mur., Cig., C., M., Polj.; zastonj g., zinsfrei wohnen, Cig.; — 2) trans. g. koga, bewirten, Mur., Cig., Jan., C.; Kristusa gostujo, Trub.; g. se, schmausen, Cig., Jan., C.; pos. bei einem Hochzeitsschmaus sein, C.

gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.-C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.

gotǫ́vost, f. 1) die Bereitschaft, Cig., Jan.; — die Bereitwilligkeit: g. na službo, die Dienstfertigkeit, C.; — 2) die Gewissheit, die Bestimmtheit, Cig., Jan., nk.

govę̑dina, f. 1) das Rindfleisch; — 2) = goved, Cig., Jan., M.; drobnica in g., Ravn.

gǫ́vnọ 1., n. 1) der Darmkoth, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Trub., Dalm., ogr.-Mik., Dol., BlKr.; — 2) vražje g., der Teufelsdreck (asa foetida), Tuš. (B.).

gọ̑vor, m. die Rede, das Gespräch; g. nastaviti o čem, etwas zur Sprache bringen, M.; g. se plete na vse kite, das Gespräch spinnt sich nach allen Seiten, Jan.; — die Rede, der Vortrag; g. imeti, eine Rede halten; naučen g., memorierte Rede, govor z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); nagrobni govor, die Grabrede, Jan., nk.; = pogrebni g., Cig.

govórəc, -rca, m. der Sprecher, der Redner, Mur., Jan.; dober g., Gor.; najboljši g., Levst. (Zb. sp.).

govoríca, f. 1) das Gerede, das Gerücht; g. je, es geht das Gerücht; g. se je raznesla po vsem mestu, das Gerücht durchlief die ganze Stadt, Cig.; po deželi je šla govorica, LjZv.; — 2) die Rede: Marsikdaj se govorica ti zmeša, Preš.; — das Gespräch, die Unterhaltung, Cig., Jan.; ne poide mu tako naglo g., Jurč.; — 3) die Sprechweise: die Mundart, C.; domača g., heimatliche Klänge, C.

govoríti, -ím, vb. impf. reden, sprechen; govóri, sprich! tako se ne govori, das ist gegen den Sprachgebrauch, Cig. (T.); težko g., eine schwere Zunge haben; gladko g., geläufig sprechen; razločno g., eine deutliche Aussprache haben; g. kakor bi rezal, mit geläufiger Zunge sprechen, Cig.; govori se, da ..., man spricht davon, es verlautet, dass ...; tebi je lahko g., du hast gut reden, Cig.; sam sebi g., sam v sebi g., bei sich selbst sprechen, Krelj; vmes g., dazwischen reden; kdo bode danes govoril? wer wird heute den Vortrag halten? g., kakor bi rožice sadil, schön sprechen, C.; g., kakor bi med lizal, voll freundlicher Worte sein, Cig.; g., kakor bi otrobe vezal, ohne Zusammenhang reden, Cig.; g., da ni ne na konja ne na osla, ungereimtes Zeug sprechen, Cig.; g., kar slina na jezik prinese, reden, wie es in den Mund kommt, Cig.; resnico g., die Wahrheit reden; na vsa usta, brez ovinkov g., offen, von der Leber weg reden, Cig.; komu po godu g., nach dem Munde reden, Cig.; brez bahanja govoreč, ohne Ruhm zu melden, Cig.; prav govoreč, eigentlich, Meg.; g. o čem, von, über etwas sprechen; o tem se ne govori, davon ist nicht die Rede; zoper koga (kaj), proti komu, čemu g., gegen (wider) jemanden, etwas sprechen; črez koga g., übel von jemandem sprechen, Cig., Met.; za koga g., für jemanden Fürsprache einlegen; govori naprej in nazaj, spricht pro und contra, Koborid-Erj. (Torb.); — lauten: kakor govori zakon, Levst. (Nauk); — govórit', Kr.

govorjénje, n. das Reden, das Sprechen; tako govorjenje, solch Gerede; prazno g., leeres Geschwätz; — die Redeweise, Cig.; g. z znamenji, die Zeichensprache, Cig., Jan.; g. s telesnim gibom (kretom), die Geberdensprache, Cig. (T.); — das Gerede: po vsej gori je bilo g. od tega (nam. o tem), Ravn.

gòzd, gózda, m. der Wald, der Hochwald, der Forst; črni g., der Harzwald, der Nadelholzwald, Cig., Jan.; g. zarediti kje, einen Wald anlegen, Cig.

gozdíti, -ím, vb. impf. verkeilen, V.-Cig., C.; — (wie einen Keil) hineinzwängen: mali stavek g. v velicega, Levst. (Zb. sp.); — bedrängen, Jan.

grȃbež, m. 1) der Raffer, raubsüchtiger, habgieriger Mensch, Cig., Mik.; — der Plünderer, Zora; — 2) der Raub, ZgD.; g. po belem dnevi, ein Raub bei hellem Tage, Slovan; božji g., das Sacrilegium, LjZv.; tatvina in g., Diebstahl und Raub, Zora; die Plünderung: v vsakem slučaju grabeža, DZ.; — die geraubte Beute, Jan.; — 3) das Rechen, das Streurechen: v tem gozdu imam g., Svet. (Rok.); — was zusammengerecht wird: z. B. dürres Laub, Jan.; zusammengerechtes Heu, Fr.-C.

grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.-C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.

grabȋvəc, -vca, m. 1) der Raffer, Valj. (Rad); — der Plünderer, Cig.; — 2) rusokrili g., der Raubkäfer (staphylinus erythropterus), Erj. (Ž.).

gráblje, -bəlj, f. pl. 1) der Rechen; travnate, mrvnate g., der Gras-, Heurechen, Svet. (Rok.); imeti pašo za grabljami (Notr.), po grabljah (Gor.), = imeti pravico pasti po košnji; — grablje ima, vil pa ne, er ist ein Nehmer, aber kein Geber, Lašče-Levst. (M.); — 2) eine rechenähnliche Vorrichtung: a) der Rechen des Webers, Bolc-Erj. (Torb.); b) eine Art Futterraufe, C.; — c) der Wasserrechen, Cig.

grȃd 1., grȃda, gradȗ, m. 1) die Burg, das Schloss; cesarski g., die kaiserliche Burg; letni g., das Sommerschloss; gradove zidati v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; — 2) = mesto, die Stadt, Ist.-C., Krelj; — 3) pl. gradi, der Presskufenkranz, das Pressgesimse, Hal.-C.

gradášiti, -ȃšim, vb. impf. hecheln, krämpeln: g. volno, Dict., Notr.; (gred-), Jan.; — prim. it. cardeggiare, nem. kardätschen.

gradína, f. 1) die Umzäunung, der Hof, C., Z.; — 2) die Burg, das Schloss, die Festung, das Bollwerk, C., Raič (Slov.); — 3) die Burgruine, Cig. (T.), C.; stara g. = mirišče, C.

gradíti, -ím, vb. impf. 1) einzäunen; vrt, travnik g.; — 2) zudämmen, deichen, Cig.; reko g., den Strom eindämmen, Cig., Jan.; — 3) bauen: hišo, cerkev g., ogr.-C., nk. (hs.).

gradȋvọ, n. das Baumaterial, Cig., Jan., DZ., nk.; pren. das Material, Jan., nk.; g. nabirati za kako znanstveno delo, nk.

gràh, gráha, m. die Erbse (pisum sativum); die Fisole, vzhŠt., ogr.-C., BlKr.; die Fisole, die Erbse, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); grah je boljše vrste fižol, Polj.; — peški g., die Bodenfisole, ogr.-C.; — divji g., eine Art Platterbse (lathyrus silvester), Josch.

gráholjica, f. poljska g., die Zaunwicke (vicia sepium), C.

gráhor, -ra, m. die Wicke (vicia), Cig., SlGor.-C., Mik.; grahor ali grašica v žitu, Dict.; — pomladanski g., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), Tuš. (R.); — dišeči, španski g., spanische Wicke (lathyrus odoratus), Cv.

gráhorica, f. 1) = grahora, Cig., Jan.; (vicia sativa), Josch; divja g., die Vogelwicke (vicia cracca), Josch; — 2) = grahasta kokoš, BlKr.

grája 1., f. 1) das Verzäunen: imamo dovolj graje = dovolj graditi, Notr.; — 2) das Zaunmaterial, Habd.-Mik.; — 3) die Verzäunung, der Zaun, Mur., Cig., Jan., Nov., Gor., Dol.; Na levi, desni kak leti Grmovje, graja, cesta! Preš.; — 4) der Damm, Mur., Cig., Jan.; mlinska g., das Mühlwehr, Cig.; grajo delati, dämmen, Cig.; — 5) der Bau (eines Hauses), ogr.-C.

grájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; vsakega graja, pa mu gre iz zob mahoma v nedra, der Tadel fällt auf ihn selbst zurück, BlKr.-M.; ne hvalim ga, pa ga tudi ne grajam, C.; — schmähen, SlGradec-C.; g. se, zanken: babe se grajajo, C.; — 2) graja se mi kaj, ich habe Abscheu vor etwas, Cig., C., Notr.

grámpa, f. 1) klümperiger Bodensatz, Cig., Jan.; oljna g., die Oeldrüse, Dict., Cig., Polj.; vinska g., der Weinstein, Z., M., Štrek.; — 2) die Rauhheit, die Unebenheit, Mur.; grampe naj bodo polikana cesta, Ravn.-C.; — prim. kor.-nem. gramp'l, bav. gramel.

grána 2., f. g. obročev na sodu, eine Reihe von Fassreifen, vzhŠt.-C.; — = rešta (n. pr. kostanjev), BlKr.-DSv.

grȃsati,* -am, vb. impf. kopo g., den Kohlenmeiler mit Reisern bedecken, Cig., Gor.

graščína, f. die Gutsherrschaft; državna g., die Domäne, DZ.

grȃšək, -ška, m. dem. grah, Valj. (Rad); g. pletenec, die Klemmerbse, Cig.

grȃšica, f. die Wicke (vicia), Meg., Cig., C.; obilo grašice se je pokazalo po žitih, LjZv.; navadna g., die Ackerwicke, die Futterwicke (v. sativa), Tuš. (R.); plotna g., die Zaunwicke (v. sepium), C., Nov., Tuš. (R.); ptičja g., die Vogelwicke (v. cracca), C., Tuš. (R.); — pren. (o svinčenkah): kaj se bojim tiste mrzle svinčene grašice! Str.

grbánčiti, -ȃnčim, vb. impf. runzeln; čelo g.; g. se, runzelig werden; einschrumpfen.

grbánja, f. die Runzel, C., Z.; die Falte: g. na oblačilu, Blc.-C.

gȓbəc, -bca, m. 1) der Höckerige, Cig., Jan., Nov.-C.; — 2) = grbuljec, Z.-Cig.; — 3) labod g., der Höckerschwan, Erj. (Ž.).

gŕbiti, gȓbim, vb. impf. 1) buckelig machen, krümmen, Cig., Jan.; mačka se grbi, die Katze krümmt den Rücken, Z.; živina hrbet grbi, Nov.-C.; — 2) runzeln: čelo g., Cig., Fr.-C.; runzelig machen: starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več grbila, Ravn.; knittern, Jan.; g. se, runzelig werden, Cig.; tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti ino krčiti, Bas.; g. se, einschrumpfen, Jan.

gŕča, f. 1) der Knoten im Holze, der Knorren; — grče na prstih, die Gelenkknochen, Dict.; g. na niti, der Knoten am Faden, C.; — pren. stara grča, trden, star človek, ein altes Haus, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Knotengeschwulst, die Beule, Mur., Cig., Jan., Boh.-M., C.; Gospod te bo udaril s hudimi grčami na kolenih in stegnih, Dalm.; — grče v grlu, die Halsbräune, Z.; — 3) das Euter (= vime), Goriš.-Erj. (Torb.); — 4) der Klumpen, Fr.-C.; der Brocken: g. mesa, Rez.-C.; — 5) ein Krug mit engem Halse, Guts., Jarn., C.; — 6) = grčasta tabačna pipa: grgranje neosnažene grče, Jurč.; — 7) der essbare Lerchenschwamm, V.-Cig.

gŕčav, adj. knorrig, knotig; g. les; — pren. roh, ungebildet, M.; g. značaj, SlN.-C.

gȓd, gŕda, adj. hässlich; g. obraz; grdo je bilo videti, es bot einen häßlichen Anblick; grda mati, dobro kosilo, kein Unglück ohne Glück, Npreg.-Cig.; g. pot, schlechter Weg; grdo vreme, garstiges Wetter; — unfreundlich; grdo gledati, grdo se držati, eine unfreundliche, finstere Miene machen; grdo delati s kom, jemanden übel behandeln, misshandeln; arg; grdo so ga nabili, grdo je padel, Gor.; z grdo, mit unsanften Mitteln, mit Zwang, mit Gewalt; če ne gre z lepo, pa z grdo; grda navada, eine Unsitte, Cig.; grdo preklinjati, abscheulich fluchen; unflätig: grde besede, grdo govoriti; grdo govoriti o kom, jemand lästern, Cig.; grd jezik imeti, eine böse Zunge haben, ein Lästermaul sein; — ne bodi grdo rečeno, mit Respect zu melden, jvzhŠt.; = ne bodi grdo reči, Str.

grdíłən, -łna, adj. entstellend, nk.; beschimpfend, lästerlich, Cig., Jan.; g. pomen, DSv.

grdíti,* -ím, vb. impf. 1) hässlich machen, entstellen, Cig., Jan.; — 2) lästern, beschimpfen, verleumden, Cig.; tadeln, Blc.-C.; — g. se, zanken, M., Tolm.-Štrek. (Let.); jaz bi mu že pokazal, pa se nečem ž njim grditi, Gor.; — 3) g. se, anekeln: grdi se mi kaj, vzhŠt.-C.; svet se mi grdi, M.; — 4) g. se, zürnen, Cig.; — 5) g. se, prahlen, Kast.-C.; levinji se lisica grdi, Vod. (Izb. sp.).

grdoglèd, -glę́da, adj. unfreundlichen Blickes: g. in širokopleč velikan, Jurč.; — scheelsüchtig, Mur., Jan.

grdọ̑st, f. die Häßlichkeit, die Abscheulichkeit; tolika g. pijanega hlapca, Slom.

grę́ba, f. der Kloß, der Erdkloß, V.-Cig., Rib.-M.; s koreninsko grebo kaj presaditi, Cv.; g. sirovega masla, ein Striezel Butter, Cig., C., Nov., Gor.-M.; grebe sirovega masla se kisajo, če se zdajci maslo ne skuha, Vod. (Izb. sp.); — prim. nem. Griebe, C.

grẹ́bati,* -bam, -bljem, vb. impf. 1) scharren, Mur.; sneg g., Schnee schaufeln, Jarn.; — 2) kratzen, C.; — 3) = grobati, senken, gruben: trte g., Mur.

grebȃvsati, -am, vb. impf. 1) raffen, haschen: z gobcem, z roko g., Fr.-C.; — 2) heftig kratzen, C., (grab-) Z.

grebę̑n, m. 1) der Wollkamm, die Krämpel, Cig., Jan., DZ.; — veliki g., die Flachsraufe, Fr.-C.; die Hechel, Jan.; — pren. na g. dejati koga, durchhecheln, ZgD.; pl. grebeni, = greben, Z.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — z železnimi grebeni so njih trupla trgali, Jsvkr.; — 2) kammähnliche Dinge: der Weberkamm, Mur., Cig., C., Gor.; — die Nabe des Rades mit den Speichen, ogr.-C.; — das Kronrad (z. B. in der Uhr), V.-Cig.; železno zobato kolo pri žagi, Notr.; — die Bezahnung am Hundehalsband, Cig.; — der Rückgrat, C.; lopatični g., die Schultergräte, Erj. (Som.); — der Hahnenkamm; g. mu raste (o človeku), es schwillt ihm der Kamm, Cig.; — der Rist am Pferdehals, Cig.; — der Grat (mech., geogr.), Cig. (T.); die Klippe, das Riff, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., Jes.; — der Gebirgskamm, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — 3) razne rastline: zmajev g., die blaue Mannstreu (eryngium amethysticum), C., die Feldmannstreu (e. campestre), Cig., = lintvrnov g., Medv. (Rok.); — petelinov g., der Erdbeerspinat (blitum capitatum), Erj. (Rok.); — modrasov g., eine Art rothe Waldblume, C.

grebę̑nati, -am, vb. impf. 1) kämmen, krämpeln: volno g., grebenana volna, Kammwolle, Cig., Jan.; — 2) räufeln (riffeln): lan g., Cig., Fr.-C.

grebę́nčiti, -ę̑nčim, vb. impf. nos g., die Nase rümpfen, Gor.-Mik.; — g. se, zornig sein, Z.

grebeníčiti, -ȋčim, vb. impf. absenken: trte g., Cig., Jan.; — prim. grobati.

grebenína, f. das Riff: jezerska, lagunska g., das Lagunenriff (Atoll), Cig. (T.); koralna g., das Korallenriff, Jes.

grebę́niti, -ę̑nim, vb. impf. = grebenati: pren. g. koga za hrbtom, verleumden, Raič (Let.).

grę̑d, -ȋ, f. 1) die Stange, worauf die Hühner über Nacht ruhen, der Hühnersitz, C., Z., Mik.; kure gredo na gred, Z.; na gredi niti jedne kokoši ni bilo, LjZv.; tudi: pl. gredi, der Hühnersitz, Cig., C.; die Hühnerleiter, Cig.; — 2) der Schwebebaum (pri telovadstvu), Cig. (T.), Telov.; — 3) die Stufe, die Staffel, C.; kamenena, v kamen vsekana g., die Felsenstufe, Cig., C.; — pl. gredi, die Stiege, Cig., Ravn. (Abc.); — trdotne gredi, die Härtescala, Erj. (Min.); (tudi sing. gred, die Leiter, Mur., Cig.; videl je v spanju gred ali lojtro, Ravn.); — 4) = greda (Gartenbeet), Cig., C.; — 5) vom Dache herabgefallener Schnee, Gor.-Mik.

gréda, f. 1) der Balken: g. iz drevesa, Trub.-Mik.; grede, das Gebälke, C.; — pos. der Breitenbalken im Dachstuhl, der Bundtram, Cig., BlKr., M.; — der Sprießel (im Vogelhause, an einer Leiter), Fr.-C.; pl. grede, die Hühnersitzstangen, der Hühnersitz, Mariborska ok.-C.; — pl. grede, das Aufsteigbrett für Hühner, die Hühnerleiter, vzhŠt.-C.; — 2) das Gartenbeet; gnojna g., das Mistbeet, C., = topla g., Cig.; tople in mrzle grede, ogr.-Valj. (Rad); — pl. grede, die Dünen, Cig. (T.); — 3) der Gang (min.): rudna g., Cig. (T.); grede delati, Gänge bilden, Erj. (Min.).

grę́dəlj, -dlja, (-dəljna), m. 1) der Pflugbalken, der Grendel; — sam g. ga je, er ist mager, wie ein Grendel, wie ein Skelet, Z., Notr.; konji suhi, kakor sami gredeljni, Glas.; — 2) der Nasenrücken, V.-Cig.; — 3) die Radwelle, Mur., Cig.; pos. bruno, na katero je mlinsko kolo nasajeno, Št.; — 4) der Schiffskiel, V.-Cig., Vrt.; (ladje) se ne najde ne sled ne znamenje gredeljna med valovi, Škrinj.-Valj. (Rad); — prim. nem. Grendel; pa beseda je morda slovanska, Mik. (Et.).

grédica, f. dem. greda; 1) das Bälkchen, Cig., C.; — der Sprießel (des Vogelhauses, der Leiter), C.; — 2) das Gartenbeetchen; gredíca, Valj. (Rad); — gredíce, Salzgärten, Erj. (Min.); gredice, široke jame, v katere se morska voda napeljuje, Vrt.; — 3) gredíca, die Stufe: kamenita g., C.; — pl. gredice, die Treppe, Cig., C., DZ.

gredǫ́č, adv. im Vorbeigehen, unterwegs; g. kaj opraviti; oglasiti se pri kom; nebenher, Jan. (H.); = hitro, Cig., Vrt.; — prim. iti.

grégor, -rja, m. 1) babji g., der Weibernarr, Kr.; — 2) kožica, ki se dela na kuhanem mleku, vzhŠt.-C.

grẹ́h, m. die Sünde; g. storiti, eine Sünde begehen; smrtni, naglavni g., die Todsünde; izvirni g., die Erbsünde.

grénək, -nka, adj. bitter; g. kakor pelin, wermutsbitter; — grenke solze točiti; grenka smrt; — prim. bridek.

greníti, -ím, vb. impf. 1) bitter machen; verbittern, verleiden; g. komu veselje, življenje; — 2) grämen: to me greni, das kränkt mich, Cig., C.; — g. se, grämeln, zürnen, V.-Cig., C.

grẹšíti, -ím, vb. impf. 1) fehlen, sündigen; (tudi pf. = pregrešiti, eine Sünde begehen, Cig.); g. zoper koga, kaj; — 2) verfehlen: pot g., einen Irrweg gehen, Dict., Cig.; — znali so las zadeti, da niso grešili, Dalm.-C.; — božjih pravd g., Trub., Dalm.; uma grešim = blede se mi, Dol.; — tudi: grẹ́šiti, Dict.

grę́štati, -am, vb. impf. quetschen: grozdje g., kajk.-Valj. (Rad).

grẹ́ti, grẹ̑jem, vb. impf. 1) wärmen; solnce greje; g. se pri peči, na solncu, sich am Ofen, an der Sonne wärmen; železo dejati gret, das Bügeleisen ins Feuer legen; dobro se je greti, po zimi in po leti, Npreg.-Soška dol.-Erj. (Torb.).

gríčast, adj. 1) hügelig; — 2) rauh, Cig.; g. pot, Kast.-C.

grȋnt, m. das Kreuzkraut: masleni g., das gemeine Kreuzkraut (senecio vulgaris), Cig., C., Medv. (Rok.), Tuš. (B.), Nov., Vrt.

gríntavəc, -vca, m. 1) der Grindige, der Räudige, Cig., C., Valj. (Rad); — 2) das Grindkraut (scabiosa arvensis), Cig., C., Medv. (Rok.), Tuš. (R.); vrtni g. (scabiosa atropurpurea), C.; — tudi: der Mauerpfeffer (sedum sexangulare), Josch; — 3) der Dolomit, Frey. (Rok.), Erj. (Min.).

grísti, grízem, vb. impf. 1) beißen; konj žleb grize, das Pferd setzt auf, Cig.; orehe g., Nüsse aufbeißen; pes grize, der Hund ist bissig; psi se grizejo, die Hunde beißen einander, raufen; pren. g. se, zanken, Fr.-C.; — grize me, ich habe Bauchgrimmen; — vest me grize, es quält mich das Gewissen, Cig., Jan.; to me grize, darüber gräme ich mich, Cig., Jan.; — grizem se, ich gräme mich, Cig., Jan., Bleiw.-C.; — 2) mleko se grize, die Milch beginnt zu gerinnen, Z.

gríva, f. 1) die Mähne; konjska griva, die Pferdemähne; starkes Haupthaar (zaničlj.), vzhŠt.-C.; — der Haarbusch am Helm, Cig.; — 2) der mit Gras bewachsene Rainabhang, der Rain, Mur., vzhŠt.-C., BlKr.; der Bergsaum, SlGor.-C.; — grasiger Platz im Weingarten, Mariborska ok.-Kres; — grive, mit Gras bewachsene Erhöhungen, z. B. auf Aeckern, BlKr.; — = trata, Vrt., Zv., LjZv.; dekleta so se vrtela po mehki grivi, SlN.; — 3) rumena g., die Bärentatze, die gelbe Keulenmorchel (clavaria flava), Tuš. (R.); — konjska g., der hanfartige Wasserdost, der Hirschklee (eupatorium cannabinum), Cig., Medv. (Rok.).

gríviti, -im, vb. impf. säuern, vzhŠt.-C.; — g. se, scharf schmeckend, sauer werden, C.; — prim. griv.

grīvna, f. 1) das Halsband, Z.; die Halskette, Erj. (Min.), (stsl.); — 2) (po češ.) die Mark, Cig. (T.), C.; nemška g., die Reichsmark, DZ.

grȋz, m. 1) das Beißen, der Biss, Meg., Habd.-Mik., Mur., Cig.; — das Bauchgrimmen, Dict.-Mik., C.; — 2) der Bissen, C., BlKr., DSv.; — 3) der Magenbrei, der Speisebrei (chymus), Erj. (Som.); — 4) zeleni griz, der Grünspan, ogr.-C.; — 5) hudičev g., der Teufelsabbiss (scabiosa succisa), Cig.

grízenje, n. das Beißen; — g. (po trebuhu), das Bauchgrimmen, die Kolik.

grȋža 1., f. 1) die Ruhr; krvava g., g. krvavica, die rothe Ruhr, Cig.; bela g., die Eiterruhr, V.-Cig.; die Milchruhr, Cig.; bljuvna g., die Brechruhr, Cig., C.; scalna g., die Harnruhr (živinska bolezen), Strp.; — 2) psovka slabotnemu človeku, Gor.

grȋžən, -žna, adj. die Ruhr betreffend, Mur.; Ruhr verursachend: g. sad, jvzhŠt.

grȋžljaj, m. der Bissen; g. kruha, ein bisschen Brot; — nam. ugrižljaj, DSv. IV. 80.

grȋžnat 1., adj. 1) ruhrkrank: g. človek, Slom.-C.; hudo grižnato dekle, Cv.; — 2) die Ruhr verursachend: grižnata sliva, Slom.-C.

gŕłce, n. dem. grlo; na vse g., aus vollem Halse, Fr.-C.

grləníca, f. žila g., die Drosselader, Cig. (T.); (prav. grłnica).

gŕlica, f. 1) die Turteltaube (columba turtur); — laška g., die Lachtaube, Cig.; — 2) neka hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 3) die Peitschennestel, das Peitschenöhr, die Schlinge an der Peitsche, SlGradec-C., Trst. (Let.).

gŕlọ, n. 1) die Kehle, die Gurgel, der Schlund; Kar dobiš po ženi, Skoz grlo poženi, Npes.-K.; voda mi je do grla; do grla sit biti česa, einer Sache in hohem Grade überdrüssig sein; kosmato g., ein rauher Hals, Cig.; — die Stimme: debelo, tenko grlo imeti, eine tiefe, hohe Stimme haben, Blc.-C.; lepo g., eine schöne Stimme, Cig.; pesem na eno g. povzeti, unisono singen, Pjk. (Črt.); na vse g. kričati, aus vollem Halse schreien; na vse g. smejati se, Jurč.; — grlu streči, ugajati, den Gaumen kitzeln, Cig.; = grlu ustrezati, Šol.; — der Halslappen des Rindes, vzhŠt.-C.; — 2) grlu podobne stvari: der Rachen einer Blüte, Tuš. (B.); — der Hals einer Flasche, eines Trichters udgl., Cig.; das Geigenblatt, das Griffbrett an der Geige, Cig.; — der Bug des Stiefels, die Fußbiege, Z.; črevelj me v grlu tišči, Lašče-Levst. (M.); noga se v grlu steza in krči, Telov.; — kratki žleb med ravnim žlebom in skočnikom nad mlinskim kolesom, Poh.; — der Schlauch: grla za sode, Vod. (Izb. sp.); — der Fuß beim Blasbalg, Cig.; — der Gang zu einer Mine, V.-Cig.; — tudi: grlọ̀, Valj. (Rad).

grlovȋt, adj. eine gute Kehle habend: g. kanarček, SlN.

gȓm, m. 1) der Strauch, der Busch; trnov g., der Dornbusch, Mur.; črez grm in strm, über Stock und Stein, nk.; v tem grmu zajec tiči, da liegt der Hund begraben, Npreg.; — der Blumenstock, SlGor.-C.; der Erdäpfelbusch, der Fisolenbusch auf dem Acker; — 2) grm, pos. die Haselnussstaude, Rez.-C.; zeleni g., die grüne Stechpalme (ilex aquifolium), Medv. (Rok.); — zlati g., das gemeine Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Z.

grmáda, f. der Haufen, Jan., C., Trub., Boh.-Mik.; g. hoste, Fr.-C.; g. drv, Rez.-C.; — pos. der Holzstoß, der Scheiterhaufen, Mur., Cig., Jan.; Grmado 'z njih dela — Na nji se sežge, Preš.; der für Nothfeuer bestimmte Holzstoß, V.-Cig.; — prim. gramada, gromada.

grmȋčək, -čka, m. 1) kleiner Busch; — 2) zlati g., das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Tuš. (R.).

grmúča, f. der Haufe: g. moke, kamenja, C.; — beide Hände (Fäuste) voll, Fr.-C.; — der Klumpen: g. sira, ein Käselaib, Poh., SlN.-C.

grmȗšək, -ška, m. das Büschel: g. ključev, ein Bund Schlüssel, Jan.

grmúšəlj, -šlja, m. das Büschel: g. las, ein Büschel Haare, Z.; g. ključev, ein Bund Schlüssel, Jan.

gŕniti,* gȓnem, vb. impf. 1) raffen, zusammenscharren, ogr., Št.-C.; g. zrnje, C.; — 2) scharenweise gehen, wallen: ljudstvo grne v mesto, C.; ko pridejo v veliko to mesto, grnejo ljudje skupaj, Cv.

gròb, gróba, m. 1) das Grab; na grobu, am Grabe; g. kopati; starec ves v grob visi, der Alte ist dem Grabe schon sehr nahe, Dict.; — 2) das Kartoffelgrübchen: nekoliko grobov izkopati, jvzhŠt.; — 3) nam. grot, der Mühltrichter, die Mühlgosse, vzhŠt.-C., Poh.

grobánja, f. eine Vertiefung: g. na cesti, Blc.-C.

grǫ̑bje, n. coll. die Gräber, der Friedhof, Mur., Cig., Jan., C., ogr.-Valj. (Rad); židovsko g., Zv.

grọ̑blja, f. der Steinhaufen; iz Jeruzalema so groblje kamenja storili, Dalm.; groblje, Schutt, Ruinen, Cig., Jan., M.; pos. kup kamenja z njive pobranega, Jarn., Ljub.; ledniška g., die Moräne, Jes.

grǫ̑d, f. die Brust: skopčeva g., die Hammelbrust, Cig.; nav. pl. grodi, die Brust, Habd.-Mik., Kor.-Cig., Cig. (T.), DZ.; ("hrod", das Gerippe, Guts.; grod, m.: pod grodom, unter den Rippen, C.).

gròf, grófa, m. der Graf; mejni g., der Markgraf, pokneženi g., der gefürstete Graf, Cig., Jan., nk.

grofovína, f. die Grafschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; Celjska g., Vest.; mejna g., die Markgrafschaft, poknežena g., die gefürstete Grafschaft, Cig. (T.).

gròh, gróha, m. der Tuff, vulkanski g., Erj. (Min.); — prim. hs. gruh.

gróhati, -am, vb. impf. 1) grunzen, Jan. (H.); — 2) = biti, mahati: s pestjo g., Bes.; — 3) in Falten schlagen: Bele Kranjice svojo obleko grohajo, BlKr.-M.

grohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) grunzen (o svinjah, kadar sovražnika vidijo), C.; — 2) g. se, überlaut, grob lachen, Dict.-Mik., Cig., nk.

grọ̑mov, adj. des Donners: g. voz, der Donnerwagen, Cig.

grọ̑mski, adj. Donner-, Mur., Cig.; g. glas, die Donnerstimme, Zora; gromska strela, der Donnerkeil, der Blitzstrahl, Mur., Jan.; v kletvici: gromska strela! Donnerwetter, Št.; gromska vihta, Danj. (Posv. p.).

grǫ̑tati, -am, vb. impf. g. z rokami, trichterförmig mit den Händen kreisen, Telov.

gróza, f. 1) das Grausen, der Schauder; smrtna g., das Todesgrauen; groza me je česa, mir graut vor etwas; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken, Ravn.-Mik.; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.-Mik.; groza ga je pogledati, es ist ein Graus ihn anzusehen; groza me obhaja, izpreletuje, grabi, Schauer durchläuft mich; — 2) außerordentlich große Menge: groza ljudí; — 3) = adv. schrecklich: nastopi sedem groza hudih letin, Ravn.

gròzd, grózda, m. die Traube, pos. die Weintraube; sv. Martina g., die nicht zur gehörigen Reife gelangende Traube, der Härtling, Jan., jvzhŠt.

grǫ́zdje, n. coll. Weintrauben; g. zobati, trgati; suho g., Rosinen, Fr.-C.; Zibeben, Cig.; laško g., die Johannisbeere, C.; = kresno g., = kresno grozdjiče, Cig., kosmato g., die Stachelbeere, Blc.-C.; kačje g., der schwarze Nachtschatten (solanum nigrum), Erj. (Rok.), = pasje g., ogr.-C.; pasje g., tudi: die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; morsko g., die Meertraube (uvae marinae), die Eier des Tintenfisches, Erj. (Ž.).

grǫ́zdjiče, n. dem. grozdje; 1) suho g., getrocknete Weinbeeren, kleine Rosinen ("Weinberl"), Dict., Cig., BlKr.; — 2) rdeče g., die Johannisbeere (ribes rubrum), Cig., Jan., Tuš. (R.); = kresno g., Mur., Cig., Jan., M.; = sv. Ivana g., okoli Gorice-Erj. (Torb.); = laško g., Mur., Cig.; = kurje g., Cig.; belo kresno g., die weiße Johannisbeere, Cig.; — bodeče g., die Stachelbeere (ribes grossularia), Cig., C.; = kosmato g., V.-Cig., Jan., Nov.-C.

grozíti 2., -ím, vb. impf. 1) furchtbar machen, brada ga grozi, Gor.-Mik.; — 2) g. komu, Cig., Jan.; nav. g. se komu, jemandem drohen; grozi se, stori pa nič; — 3) g. koga, jemanden schrecken, ZgD.-M., Mik.; — g. se, schaudern, sich entsetzen, Cig., Jan., C.; — 4) grozi me, es schaudert mich, Cig., Jan.; — ich habe keine Lust, ich habe Ekel, Slom.-C., Št.; grozi me po zimi v cerkev hoditi, vzhŠt.; grozi me posta, ich habe keine Lust zu fasten, C.; — 5) grozi se mi, es schaudert mich, Jan.; es fällt mir lästig, beschwerlich: grozi se mi delati, iz hiše iti, Fr.-C.

grǫ́žati, -am, vb. impf. g. kaj, etwas umrühren, in etwas herumwühlen, Jan., ogr.-C.; z žlico grožati vročo hrano, juho, ogr.-C.; — prim. 1. groziti, grez-niti.

gȓst, f. kar se enkrat prime sè stisnjeno dlanjo, eine Handvoll, Tolm.-Erj. (Torb.), C.; g. slame, Vrt.

grúča, f. der Klumpen; g. rude, eine Erzstufe, Cig. (T.); granitna g., ein Granitblock, Cig.; gruče zlata, Ravn.; g. masti, ein Fettklumpen, Cig.; v gruče se lomiti, sich klümpern, Cig., Jan.; eine Mehrheit zusammengedrängter Dinge: g. lešnikov, Notr.-Lašče-Levst. (Rok.); g. fig, Dalm.; die Gruppe: g. ljudi, nk.; v gručah stoje znanci, Jurč.; — prim. it. gruzzo, der Haufe, Levst. (Rok.).

grúčast, adj. klumpig, Dict., Mur., Cig., Jan., C.; g. kruh, Pohl. (Km.).

grúda, f. die Scholle, die Erdscholle; pod grudo koga spraviti, jemandes Tod verursachen, ogr.-C.; pod grudo iti, sterben, Št.-C.; gefrorener Koth und Schnee auf den Straßen, Rib.-M., C.; — der Klumpen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); g. zlata, ein Klumpen Gold, Cig.; g. apnenega kamena, Dol.; g. soli, ein Klumpen Salz, der Salzstock, SlGor., Fr.-C.; krvna g., der Blutkuchen, Erj. (Som.).

grúdast, adj. schollicht, klumpig, rauh, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan.; g. pot, rauher Weg, Cig.

grúditi, -im, vb. impf. 1) in Klumpen zertheilen: g. se, sich klümpern, Cig.; — 2) zerbeißen, Jarn., Cig.; kruh g., Jurč.; suhe skorjice g., Andr.; g. orehe = z zobmi treti, Svet. (Rok.); kost g., an einem Beine knorpeln, Cig.; krava travo grudi, frisst Gras, Jap., Hip.-C.; — trdo cesto g., eine holprichte Straße wandern, Z.; — pren. besede g., ein Wortklauber sein, V.-Cig.; — 3) plagen: lakota ga grudi, Cig.; mraz me grudi, es fröstelt mich, Jan.; skrb me grudi, die Sorge peinigt mich, Let.-C.; — tudi: grudíti.

grúntati, -am, vb. impf. g. vodo, den Wassergrund suchen, Z.; g. morje, Npes.-Vraz; — grübeln; — iz nem.

grustíti, -ím, vb. impf. 1) ekelhaft machen: (vojaško veselje) jim grusti vse ostale radosti, LjZv.; — 2) anekeln: to me grusti, C.; — 3) g. se koga, jemanden scheuen, C.; — 4) grusti se mi kaj, es ekelt mich etwas an, Cig., Jan., ogr.-Mik., Dol.; — es verdrießt mich, ich habe keine Lust, Z.; nikdar se mu ni grustilo pridigovati, Krelj; grusti se mi delati, Z.

grȗščati, -am, vb. impf. pochen: rudo g., Jan. (H.).

grȗšica, f. die Muscatnuss (myristica moschata), C.; — medvedova g. = glog, der Weißdorn (crataegus), C.; — šmarna g., der Felsenbirnstrauch (aronia rotundifolia), Nov.-C., Erj. (Rok.).

gržǫ̑n, m. 1) der Kropf der Vögel, Cig., C.; — 2) golobji g., der Taubenkropf (cucubalus Behen), C.

gubánčiti, -ȃnčim, vb. impf. falten, Jan., Šol., C.; čelo g., die Stirne runzeln, C.

gubáti, -ȃm, vb. impf. falten, in Falten legen, falzen, Cig., Jan., M.; g. se, Falten bilden: obleka se je gubala, Jurč.

gubíti, -ím, vb. impf. 1) schädigen, zugrunde richten, verderben, M., C.; bolezen me gubi, Fr.-C.; gubi ga, seine Kräfte nehmen ab, Fr.-C.; Psa le uroki gubijo, Danj. (Posv. p.); — 2) verlieren, Kor., Rez.-Cig., Jan., ogr.-C., Zora; pernica perje gubi (federt), Cig.; svoje dni g., seine Zeit verlieren, C.; srce g., den Muth verlieren, Cig.; — voda se gubi pod zemljo, Z.; čebele se gube na paši, Lašče-Levst. (Glasn.); glas se gubi, die Stimme verhallt, Cig.

gúgati, -gam, vb. impf. schaukeln; g. se, sich schaukeln; — wackeln, Cig., Jan.; zob, miza, guga (guglje), Cig.; schwanken, Cig., Jan.

gȗgla 2., f. die Kappe: ušiva, norska g., Trub. (Post.); — prim. kor.-nem. gug'l, Haube.

gúliti, -im, vb. impf. 1) wetzen, reiben, abnützen, abreiben, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); g. se, sich reiben, Cig., Jan.; psi se gulijo = se igrajo, Jarn.; — die Rinde, die Haare, die Haut abwetzen, schinden, Cig., SlGor.; — osla s palico g., (prügeln), Vod. (Izb. sp.); — g. kaj, = brez zob jesti, C.; — 2) schlecht geigen, fiedeln, Jan., C.; — vsak svojo guli = vsak svojo gode, Gor.; — 3) ausziehen, schinden (fig.), prellen, bedrücken, Cig., Jan., nk.; gulijo ga, dokler čutijo, da ima kak krajcar, jvzhŠt.

gȗncati, -am, vb. impf. schaukeln; g. se, sich schaukeln, Cig., Jan., Kr.; wackeln, C.; voz se gunca, Z.

gúrati, -am, vb. impf. 1) abnützen, schartig, stumpf machen, Fr.-C.; nož g., Z.; — 2) über die Kräfte anstrengen, plagen, C.; živino g., Z.; g. se (tudi: gurati), sich plagen, Goriš.-Štrek. (Let.), Gor.

gúrati se, -am se, vb. impf., nam. igrati se, C., Mik., vzhŠt.; (g. si, Jan.).

gúšavka, f. 1) die Kropfige, Jan.; — 2) bodoča g., der kropfige Stachelbauch oder Kugelfisch (tetraodon hispidus), Erj. (Z.).

gúzati 2., -am, vb. impf. 1) mit zahnlosem Munde beißen, saugen, Mur., C., Z.; — 2) g. (se), mit dem Hintern wetzen, C.; = drsati se, Tolm.-Štrek. (Let.); — 3) schleppen, GBrda.

hahljȃnje, n. 1) das Hervorsprudeln; — 2) das laute Lachen, Jan.; predrzno h., Vrtov. (Sh. g.).

izobrȃznik, m. der Bildner, Vrtov. (Sh. g.).

k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.-Mik.; k sebi kreniti, (z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, (opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.

knežȋja, f. 1) die Grafschaft, Meg.; — 2) = knezovina, Mur., Cig., Jan., Ravn., Vrtov. (Sh. g.).

krátək, -tka, adj. kurz; na kratko držati živinče (n. pr. na paši), an kurzem Strick, Svet. (Rok.); kratkega pogleda, kurzsichtig; kratkega vida, Cig., Jan.; — biti kratkih besedi, wortkarg sein; ob kratkem, kurz; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; (na kratci, ogr.-Mik.); kratko govoreč, um es kurz zu sagen, Cig.; kratko (in) malo, kurz um, Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.), Gor.; s kratka, kurz und gut, Cig., Jan.; kratko (in) malo ne, auf keinen Fall, Cig., Jan., Gor.; ni kratko ni malo ni bil zadovoljen, er war durchaus unzufrieden, Jurč.; kratko nikar, durchaus nicht, Meg., Cig., Jan., Mik., Vrtov. (Sh. g.); kratko ne, durchaus nicht, Jsvkr.; tega kratko ne dopustita, Trub.; kratko nikdar, Vrtov. (Km. k.); — v kratkem, in kurzer Zeit, bald; v kratkih dneh, in wenigen Tagen, Boh.; pred kratkim, vor kurzer Zeit, kürzlich; — compar. krajši; tudi: kraji, kračji, kratkejši, Met.

krvomǫ̑čnica, f. der Storchschnabel: travniška k., der Wiesen-Storchschnabel (geranium pratense), Tuš. (R.); krvava k., das Blutkraut (g. sanguineum), Tuš. (B.), Gor.; — tudi: das Schöllkraut (chelidonium maius), Cig., Medv. (Rok.); — neka goba, ki jo surovo jedo, Dol.

kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Podkrnci-Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda-Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Koborid-Erj. (Torb.).

malováriti, -ȃrim, vb. impf. Handlangerarbeit verrichten, M., Vrtov. (Sh. g.), Štrek., Notr.; — prim. malovar.

mȃštvọ, n. das Priesteramt, Cig., Jan., M., Vrtov. (Sh. g.); velika čast maštva, Bas.; na m. učiti se, die Theologie stndieren, Mur., SlGor.-C.; der Priesterstand (tudi: maštvọ̀): Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, Gospodstvo z "maštvam" (nam. -om), Npes.-K.

mrtvíčən, -čna, adj. 1) scheintodt, Jan.; halbtodt, Met.; — schlafsüchtig, lethargisch, Cig., Jan.; tak je, ko bi bil mrtvičen (kadar je človek zdelan), Notr.; mrtvično in klavrno smo sem prilezli, Vrtov. (Sh. g.); m. pustež, LjZv.; — 2) gelähmt: m. ud, Ig (Dol.); — gichtisch, M.

níče, -eta, n. der Taugenichts: ti si pravo niče! M.; ti ubogo niče, Lašče-Levst. (M.); tega ničeta mi ni mari, Lašče-Levst. (M.); ko bi se kako niče med vami našlo, Vrtov. (Sh. g.); — tudi: ničè, -ę́ta: niče ničesasto! Rib.

ǫ́bčinski, adj. 1) Gemeinde-, Cig., Jan., M., Levst. (Nauk), nk.; — 2) = občən, Mur., Vrtov. (Sh. g.).

odžalníca, f. = tolažnica, die Trösterin, Mur., Vrtov. (Sh. g.); (odžałníca?).

pogonobíti, -ím, vb. pf. vernichten, zerstören, verwüsten, Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Sh. g.), Svet. (Rok.).

pomọ̑gljaj, m. = pomoček, Cig., Jan., Nov., Vrtov. (Sh. g.).

puščȃvnat, adj. öde: puščavnato očastvo, Vrtov. (Sh. g.).

rokodẹ̀ł, -dẹ́la, m. = rokodelec, Mur., V.-Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Vrtov. (Sh. g.), Slom.

stȋsnjenəc, -nca, m. der Knicker, Mur., Cig., Vrtov. (Sh. g.).

ukoreničeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad ukoreničiti se, Vrtov. (Sh. g.), nk.

zajẹdljìv, -íva, adj. bissig, anzüglich, Cig., Jan.; zajedljive besede, Cig., M.; zajedljiv jezik, Vrtov. (Sh. g.).

zèt, zę́ta, m. 1) der Schwiegersohn; — 2) = zetec, C.; — 3) der Stichling (gasterosteus), Erj. (Z.); mali z. (g. pungitius), Vrt.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dvorìti dvòrim nedov. streči, pomagati: ſtera je tühih lüdih otrokom mogla dvoriti KM 1790, 60; Fürge je 'ze znao dvoriti KAJ 1870, 41; Angyelje nyemi dvorijo BKM 1789, 116; kaibi nyemi ſzlüſo ino dvoro TF 1715, 23; Vetom tejli bodes dvoro Bougi SŠ 1796, 25; Nyemi vſzigdár dvorili bodemo SŠ 1796, 8; okouli ſztola nyemi do dvorili BKM 1789, 445; ki ſzo G. Kriſztuſſi dvorili KM 1796, 88

dvorjeník -a m
1. dvorjan: ſzo ga oudali Putifári, Fáraona Krála velikomi dvorjeniki KM 1796, 25; Naj pa vöszpelati morejo dvorjaniki KOJ 1848, 14
2. strežnik: Blá'ſeni ſzo tvoji dvorjeniczke KM 1796, 67; Sto ſzo bili dvorjeniczke G. Kriſztuſa KM 1796, 88; snajžno oblečeni dvorjenícje nyemi dvorijo BJ 1886, 20

èšpereš -a m dekan: Zádnycs szo G. Esperes (Sinjour) pokázali KOJ 1845, 18; naj pápinszki esperesje (sinjori) pazijo KOJ (1914), 149

Jánoš -a m Janoš, Janez: Kako tou Sz. János ſzvedocſi TF 1715, 43; Ivan, (nej János) KŠ 1771, 259; Z-Jancsia je János grátao KAJ 1870, 157; Kako Vértes jánosa csér dévojko 'Su'so SIZ 1807, 4; Superintendensa G. Kis Jánosa ſzkrb BRM 1823, IV; ka ſzem Jánosa Ivana zváo KŠ 1771, 5b; Ranolder Jánosa je szmrt ete meszec AI 1875, kaz. br. 8; Zpiſzkmi Sieſs Jó'sef Jánosa KMK 1780, A (1); kak piſzano jeſzte pri ſzvétom Jánossi SM 1747, 41; pri Siess Jósef Jánosi KM 1783, nasl. str.; szprávlene po Gáspér Jánosi KAJ 1870, 3; Peter z-Jánoſſom gori idoucſi KM 1796, 118

jordánski -a -o prid. jordanski: Kakda je ſzpoznani G. Kriſztus pri Jordánſzkoj vodi KM 1796, 94

preminóuti -ém dov.
1. preminiti, umreti: Dobro známo, ka nam je ſztoga ſzvejta preminouti SŠ 1796, 7; I, gda ſzvejta preminém KŠ 1754, 246; Gda preminém jaſz zſzvejta BKM 1789, 15; Nikaj vu tom neznam ako dneſz preminés SŠ 1796, 10; Vtiſsi boleznoſzt prvle, kak preminé SM 1747, 64; vleti od Kriſztuſovoga rojsztva 70. preminé KŠ 1771, 700; naj z-etoga ſzvejta ſzrecsno preminém KM 1783, 81; Vidoucsi pa ſztotnik, kaj je tak premino KŠ 1771, 153; Na kri'zi on premino je BKM 1789, 88; i hüdou je premino z-ſzvejta KM 1790, 56; szlugov i ſzlü'sbenicz, ki ſzo z-etoga ſzvejta prminoli KM 1783, 124
2. miniti: Nyega préczimba preminé KŠ 1754, 273; Gda ete 'zitek preminé BKM 1789, 53; I csi néba zemla Preminé po Tebi BRM 1823, 104; dén, vſterom nebéſza skripanyem preminéjo KŠ 1771, 722; Noucs je 'ze preminoula KŠ 1754, 246; Noucs je preminoula KŠ 1771, 478; dén je premino KM 1783, 175; Noucs je 'ze preminoula BKM 1789, 365; Jaj preminolo je vsze moje vupanye KM 1783, 175
3. izginiti: Ká bos czérkev bráno, Da té örok tvoj ni te nepreminé KAJ 1848, 162
preminóuči tudi preminóči -a -e
1. minuli, pretekli: Preminoucse (praeteritum, mult) KOJ 1833, 55; Preminôcse vrêmen AIN 1876, 50; ka ſzi ti náſz vtemnoſzti ete preminoucse noucsi obarvao KŠ 1754, 223; ſterimiſzem ete preminoucſi dén Tvojo zmoſnoſzt zbantüvao TF 1715, 46; ino ete preminoucſi dén zbantüval SM 1747, 47; ete preminoucſi dén ſzkoncsati dopüſzto KŠ 1754, 225; kaiſzi ti mené eto preminoucſo nocs obarvau TF 1715, 45; eto preminoucso noucs ABC 1725, A5a; kai ſzi ti mené eto preminoucſo noucs, obarval SM 1747, 43; eto preminoucso noucs obdr'sao KM 1783, 32; ki ſzte i ſteti zácsali vpreminoucsem leti KŠ 1771, 542; te je vrêmana rêcs vu preminôcsem vrêmeni AIN 1876, 47; Kaj ſzi mené Vpreminoucsoj noucsi Obarvo BKM 1789, 370; kak je priétni bio zdávnya i vu preminoucsi ſztári lejtaj KŠ 1771, 815; ka v-preminocsih letaj naprávleni dug te'zijo AI 1875, kaz. br. 2
2. minljiv: ár vidis, ka ſzam preminoucſi BKM 1789, 414; Zná, kaj je blágo preminôcse BRM 1823, 359; Preminoucsi je te 'sitek SŠ 1796, 82; preminoucse lüſztvo SŠ 1796, 9; nejmam tu ſztáliscsa V-preminoucsem ſzvejti SŠ 1796, 148
3. pokojni, umrli: vu Goſzpodni preminoucſi Küzmics Stevan BKM 1789, 3; preminoucſega Küzmics Stevana BKM 1789, 3b; [priáteli] vſteroj ſzo vöri preminoucsi BKM 1789, 441; Vszejh preminoucsih düſicze KM 1783, 28; Da vszejm vörnim preminoucſim düſiczam darujes KM 1783, 97; za preminoucse düſicze Bougi ſze morejo gori aldüvati KM 1783, 83
preminóuči -a -e sam.
1. pokojni, umrli: od preminoucsega KM 1783, 125; naj G. Bog preminočemi vekvečen mér darüje BJ 1886, 26; Szpômenek ti preminôcsi KAJ 1848, X
2. minuli: Ár csi je to preminoucse odicseno bilo KŠ 1771, 533; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki na konecz toga preminoucsega KŠ 1771, 534; Vſza ſzo oh jaj eti preminoucsa BKM 1789, 283; Ki vam dá, Ktera ſzo preminoucsa BKM 1789, 119

sùperintendènt tudi sùperintendèns -a m superintendent: Iména je vrêdna Superinten-densa G. Kis Jánosa ſzkrb BRM 1823, IV; Nikelko protesztantszkih szuperintendensov pretirano KOJ 1848, 96; szo szi Protesztantje Szuperintendente goriposztavili KOJ 1848, 89

šinjór tudi šinjóur -a m senior, škof v evangeli-čanski cerkvi: Zádnyics szo G. Esperes (Sinjour) pokázali KOJ 1845, 18; naj pápinszki esperesje (sinjori) pázijo KOJ 1914, 149

vö̀ glásiti ~ -im nedov. razglašati, oznanjati: Nyegovo trplejnye moremo vö gláſziti KŠ 1754, 216; geto ſzo ga zácsali niki za neſztálnoga i táksega vö gláſziti KŠ 1771, 527; i do széga mao vö glászim csüda tvoja TA 1848, 36; Kakda je vö gláſzo Ivan G. Kriſztuſſa KM 1796, 95

Slovar Pohlinovega jezika

brav [brȃv] samostalnik moškega spola

zaklano ovčje, ovnovo truplo

g [glagọ̄le

]

črka g

iztegati [iztẹ́gati iztẹ́gam] (stegati) nedovršni glagol

iztegati, raztegovati

PRIMERJAJ: iztegniti, iztegovati, stezovati

k2 [k] predlog

manj [mȁnj] prislov

manj

menjati [mẹ́njati mẹ́njam] nedovršni glagol

spreminjati, menjati

oni [ọ̑ni] (guni) zaimek

oni

PRIMERJAJ: le-oni

skremen [skremẹ̑n

] samostalnik moškega spola

utežna mera pribl. 1,5 g

PRIMERJAJ: stremen

stegno [stégno] samostalnik srednjega spola

stegno

stremenek [stremẹ̑nǝk] samostalnik moškega spola

kamen iz proda, gramoza
utežna mera pribl. 1,5 g

PRIMERJAJ: skremen, stremen

šlage [šlȃge] (švaje, žlage, žvaje) množinski samostalnik ženskega spola

statve

unča [únča] samostalnik ženskega spola

utežna mera, pribl. 35 g; unča

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dopovedanje s, F2, depacisci, eno ṡavèṡo, ali dopovédanîe ſturiti, ali ṡ[g]lihati, ṡaveṡo ſturiti; initiamenta, -orum, tá perva podvuzhenîa, dopovedanîa, ali podviṡhanîa

povzdignjen del., F8, allevatus, povṡdignên; celsus, -a, -um, viſſok, povṡdignên; evectus, -a, -um, vun ſpelán: tudi povṡdignên; orthostata, -ae, en gori povṡdignêni potparti ploh; semiſsis, ena mèra s'dlanjo, inu s povṡdignênim palzom viſſoka; sigillare, tudi s'ṡlatom, ali ſrebrom povṡdi[g]nîenu déllu ṡhtikati, ali délati; sigillaria, -orum, povṡdignîenu déllu od maihinih malou, ali pildikou; sublatus, -a, -um, povṡdignên, odvṡdignên, gori, ali k'viṡhku uṡdignên

stopale (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., vestigium, -gÿ, ſtopalle [Verant.112: Veſtigium, Fuß-stapffen, Sztupaly]

zglihati dov., F11, adaequare, porovnati, ẛglihati, perglihati, vglih ſturiti; aequabilis, -le, vglih kar ſe ima, ali ſe more ẛglihati, ali porovnati; aequo, aequare, porovnati, ẛglihati; coagmentare, v'kupai poſtaviti, pogmèrati, ẛglihati; coaptare, perglihati, v'kup ẛglihati; complanare, eno reizh zhiſtu reṡloṡhiti, ali ẛglihati; depacisci, eno ẛavèṡo, ali dopovédanîe ſturiti, ali ṡ[g]lihati, ẛaveẛo ſturiti; exaequare, ṡrovnati, porovnati, ṡglihati; interconciliare, ſe vkupai ſpraviti, ṡglihati; pepigi, ſim ṡklenil, ṡglihal; perlibrare, prevagati, tudi po ṡhnori ṡglihati, ali rovnati

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Abakuk -a m osebno lastno ime Habakuk: pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.

Abel -na m osebno lastno ime Abel: Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).

Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel

Abra(h)am -a m osebno lastno ime Abraham: Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram

Abrahamov -a prid. Abrahamov: kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov

Absolonov -a prid. Absalomov: samera tiga greshniga zhloveka je veliku vekshi pruti G. Bogu, kakor Absolonaua im. ed. ž pruti Dauidu (I/1, 2) → Absolon

absolucijon -a m odveza: nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon

Agelius m osebno lastno ime Agelij: Pravi P: Agellius im. ed. (I/1, 226) ǀ Polj. Agellius im. ed. pravi, de G. Bug Angelom nej perpustil ſerce sturiti (I/2, 120) ǀ Kateru je dobru premislil, inu samerkal S. Agellius im. ed., rekozh (IV, 271) Agélij (umrl 1608), jezuit, razlagalec Svetega pisma

ah medm. ah: Ah moj dobrutlivi, inu vſmileni G: Bug ǀ ah kadar letu bi ona svedla, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ Ahli koku bi bilu ſa nasho lepo, inu shlahtno dusho ǀ Ak prevelika hudobnost vasha

Ahor ž zemljepisno lastno ime Ahor: S. Hieronymus je dial, de Achor im. ed. je bila taiſta dolina, v' kateri G. Bug je bil sapovedal s' kameinam poſſuti, inu umorit Achana, kateri zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil, inu skranil is tiga paneniga Meſta Hiericho; inu de Achor im. ed. hozhe rezhi, smeshnaua, shraj, inu ropotaine (V, 560) Ahór, lat. V Achor, dolina (SP Joz 7,24), danes Vadi el Kelt

ajdovski -a prid. ajdovski, poganski: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd

akvitanski -a prid. akvitanski: S. Bernardus je bil gliha S. Thadæuſu … njegou Gospud Ozha Teccelinus … njegou Striz. Gulielmus Aquitanski im. ed. m Groff (III, 452) ǀ G. Bug ga je bil ushlishal, inu dal to bogoboyezho Firshtnio Agnes, Aquitanskiga rod. ed. m Firshta Hzher (V, 83) → Akvitanija

Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)

alfa -e ž alfa v metaforičnem pomenu začetek: G. Bug, kakor ſtuarnik je. Alpha im. ed., inu Omega (II, 284) ← gr. ἄλφα ‛alfa, prva črka alfabeta’; prim. SP Raz 1,8: Jaz sem Álfa in Ómega, govori GOSPOD Bog; Raz 21,6: Jaz sem Álfa in Ómega, začetek in konec.

ali2 vez. 1. ali: slasti taistim Mashnikom, kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ satorai obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi, temuzh ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril ǀ drugi dan sapovej timu Pashetu de bi hitru vun shal vuprashat ali ſo ſturilij vshe Kar ijem je Krail sapovedal ǀ premiſlite ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen ſe voiskovati, inu premagat ſvoje ſaurashnike, te greshnike, inu greshinze 2. pa, toda, vendar: Veliku je poklizanih, ali malu isvolenih ǀ ſpovednik tezhe te hishne klizat, de bi shegnano vodo pernesli, pertekò, ali nej blu vezh sgledt tiga bolniga ǀ letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (ali ta plemen nijm nezh nej shkodil) temuzh te Kateri ſo ijh bilij v'pezh vergli lete je bil ſeshgal ǀ Poſtavimo de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſe ſupet pruti Astrologu toshi, alj leta ga potroshta ǀ Moli uni, ter pravi: ozha nash, alivener Boga ne lubi

altar -ja m oltar: Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar

anati se -am se nedov. varovati se, ogibati se, odrekati se: greh tiga poboja, kateriga ſe ymate varvat, inu annat nedol. ǀ nuz, ali ſad te pokure je greha ſe anat nedol. ǀ vina ſe anash 2. ed., inu terdeishi ſe poſtish, kakor Bug sapovei ǀ vender tiga ſe neanash +2. ed., inu nevarvash ǀ theshku ta bolni vernu dershi, vina ſe ana 3. ed., s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame ǀ G. Boga Vashiga Stuarnika reshalit ſe neanate +2. mn. ǀ Arzati, kateri bolnikom shkodlive shpishe prepovedò, vener ony teh ſe ne annaio 3. mn. ǀ dua, ali try dny grehou ſe anaio 3. mn. ǀ spokorimoſe, inu anaimoſe vel. 1. mn. vſiga tiga, kar je Boshy voli ſuper ǀ Anaite vel. 2. mn. ſe pleſſat, inu shemit, zhe shelite, vashe dushe isvelizhat ǀ Annaite vel. 2. mn. ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua ǀ ſe tiga greha nebosh annal del. ed. m ǀ de bi ſe neannul +del. ed. m hude perloshnoſti ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu, pyanſtva, inu poshreshnoſti annalu del. ed. s ǀ pred mano ſte tu ſturili, katero ſturiti pred nijmi bi ſe bily annali del. mn. m ǀ ſe ſo Sramovali, inu anali del. mn. m ← srvnem. sich ānen ‛odreči se, iznebiti se’; prim. pri Kastelec-Vorencu ſe anati ‛ogniti, ſe vbraniti, oditi, odbéṡhati; evitare’.

andlati -am nedov. kupčevati, trgovati, ravnati, postopati, delati: Balaam je bil navajen s'hudizham andlat nedol. ǀ jeſt hozhem golufat, kraſti, krivizhnu andlat nedol. ǀ bushtuu me ſili krivizhnu andlat nedol. ǀ Ti Kupz pametnu andlash 2. ed. ǀ ta Kateri pravizhnu andla 3. ed., more ſtradati ǀ ſe taku s' tvojmy priately andla 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita, inu andlata 3. dv. ǀ taku my nepametnu andlamo 1. mn. ǀ Pametnu andlate 2. mn., de uprashate kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti, sakaj obenimu ga sabſtoin ne dà ǀ Nej ſi li ti dolshan vejditi, koku tvoy otrozi andlajo 3. mn., inu shivè ǀ ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio 3. mn. ǀ kupzovaj tedaj, andlaj vel. 2. ed., inu barantaj ǀ pravizhnu andleite vel. 2. mn., inu bogaboyezhe shjvejte ǀ Pravizhnu andleite vel. 2. mn. ſizer v'pakli bodo hujshi vaſſ meſsarili, kakor vy sdaj shivino meſſarite ǀ S. Bugam andlaite vel. 2. mn., popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate ǀ Krivizhnu ſi andlal del. ed. m, v'tem Kir shleht blagu, sa dobru ſi predal, predragu ſi ſhazal, mire prave nej ſi dal ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish, bi taku norsku neandlala +del. ed. ž ǀ zhe pak greshnu bote shiveli, krivizhnu andlali del. mn. m, hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele ← nem. handeln ‛kupčevati, trgovati, delati, ravnati’

angel -a m angel: pride en Angel im. ed., ter perneſſe en beu Camen ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela rod. ed. variha shlishat ǀ s'Angela rod. ed. semelskiga en grosoviten hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ sapovej enimu Angelu daj. ed., de ima taisto greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ G: Bug poshle eniga Angela tož. ed. s'Nebeſs ǀ bom ſaupil s'unem Angelom or. ed. v'Reſodovejni ǀ sta dua lepa Angela im. dv. k'meni prishla ǀ cilu tij Angeli im. mn. Boshij nemorio sgruntat Skriunust S: Troijce ǀ Angely im. mn. Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ Angelij im. mn. sa na mejſti njega orali, inu dellali ǀ Chriſtus je zhaſtitishi, kakor angeli im. mn. ǀ kateriga vſy Chori teh Angelou rod. mn. molio ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu rod. mn. ǀ enkrat je vidil veliku Anglou rod. mn. ſtati ǀ s'Angelu rod. mn. ſi naſs k'hudizhom ſturil ǀ Bug je bil sapovedal Angelom daj. mn. ǀ takrat hudizhi ſo k'Angelom daj. mn. djali ǀ Bug nam nej sapovedal Angelam daj. mn. ſe ſpovedat ǀ Bug sa tovarshe Angele tož. mn. poshle njemu ǀ Kar lepiga, inu svetiga per Angelah mest. mn. ſe najde ǀ per teh punterskih Angelih mest. mn. ǀ veſselje v'Angelah mest. mn. ǀ de bi po naſhi ſmerti tudi s' Angely or. mn. ta Sveti Prasnik v' Nebeſſyh prasnovali ← srlat. angelus ← gr. ἄγγελος ‛sel, glasnik’, v prevodu SP tudi ‛angel’

antverhar -ja m rokodelec: on je bil en Antuerhar im. ed., kateri s' delam ſi je mogal kruk ſhlushit ǀ Ti Antverhar im. ed., ſi en dober Delauz ǀ Bò djal uni kmet, uni delauz, inu antverhar im. ed. ǀ Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar im. ed. ǀ En Antvarher im. ed. de ſi glih dobru ſe ſastopi na ſuojo kunsht, aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio ǀ Videm eniga Antverharja tož. ed. kateri vus dan della ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga Antferharja tož. dv. ǀ Dellauzi, inu Antuerhary im. mn. predajeio ſvoje dellu ǀ Se fardamajo Antverhary im. mn., inu Kmety ǀ Antuerharij im. mn. ſo niih shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ vy Antuerhery im. mn., inu kmetje poſvezhòvate praſnike ǀ Vy antuarhary im. mn., vy delauzi, inu poſli ǀ sa katerim vſij Antvarharij im. mn., Purgarij … ſo shlij ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati … enij Antduerharij im. mn. ǀ drugi Antferhary im. mn. lahku morio njeh dellu pres pumozhy, drugih opravit ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou rod. mn. ſe najde vſe orodie potrebnu sa njegou dellu ǀ Sveti Joſeph v' imeni vſyh antverharjou rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom daj. mn., delauzom, inu deklam ǀ Sdaj bom dal Antverhariom daj. mn., inu Deleuzom eno skledo goveiga meſſa v' hrenavi shupi ǀ ti okratesh lon delavzom, poſlom, neplazhesh antverharie tož. mn. ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat Antduerharje tož. mn. ← bav. srvnem. hantwërcher, nem. Handwerker ‛rokodelec’; → andverhar

Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime Apolon: Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi: samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca

apostoliški -a prid. apostolski: G. Bug je bil is ſtola Apoſtolishkiga rod. ed. m suergil tiga greshniga Jskariota (III, 190) → apostoliš

Arocus -a m osebno lastno ime Arok (?): G. Bug je bil dal enu veliku sposnajne te bolne oſdravit Euſculapiuſu, Arocusu daj. ed., Galenu, Hippocrateſu, inu veliku drugem (IV, 195) Ni znano, kdo je mišljen.

Aron -a m osebno lastno ime Aron: Aron im. ed. je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè ǀ Dokler Aaron im. ed. ie bil ſtarishi, inu vzheneshi kako Moiſes ǀ ena ſuha vejza v'roki Arona rod. ed. Mashnika je zvetla ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni folk k'Aronu daj. ed. ǀ Ali ſakai ie Moyſeſa Aaronu daj. ed. naprei poſtavil ǀ je bil G. Bug Araonu daj. ed. dal, de kadar s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil ǀ Mojſeſſa, inu Arona tož. ed., tedaj my ſpoſtuimo ǀ Satorai G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona tož. ed. ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu … s'Aronam or. ed. Kadilu Áron, lat. V Aaron, Mojzesov starejši brat (SP 2 Mz 4,14, 1 Mkb 4,14)

Arseni(us) m osebno lastno ime Arsenij: Sveti Arſenius im. ed. je G. Boga proſſil, de bi ga od folsh Prerokou reshil ǀ Arſeni cit. zv. ed. beyshi od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai, aku n' hozhesh sapelan biti (V, 422) Sv. Arsénij Véliki (pribl. 354–pribl. 450)

bati se bojim se nedov. bati se: tiga ſe bati nedol. imash, kateri tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ gvishnu ſe imamo baty nedol. ǀ ſe boym 1. ed. de s'zhaſsom bodo na gauge prishli ǀ Iest ſe boijm 1. ed. v'moj hishi shpota ǀ ſe boim 1. ed. umreti ǀ ſe nezh neboijm +1. ed., semuzh Matere ǀ Hzhi je nedolshna, ſe neboym +1. ed., de bi pogujshane damu prishle ǀ Jeſt ſe noboim +1. ed. ſmerti ǀ kaj ſe morebiti boysh 2. ed. Davida ǀ ti hudobni greshnik, inu greshniza ſe tiga neboysh +2. ed. ǀ ti ſe Boga neboijsh +2. ed. ǀ ſe nebojish +2. ed. G: Boga ǀ ſe naboysh +2. ed. vezh de bi reslozhen bil ǀ Se boij 3. ed. eniga pſa de bi ga neuvjedel ǀ ta nepametna shivina, Katera ſe boy 3. ed. te shibe ǀ ſe neboij +3. ed. de bi mu vbeshal ǀ Hudizh ſe neboy +3. ed. mezhou, shtukou, inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ ſe mozhnu boijva 1. dv. ǀ Se bojta 2. dv. eniga zhloveka, inu G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ my ſe neboymo +1. mn. teh shtrajfing Boshjh ǀ sakaj tedaj ſe boijte 2. mn. ǀ ſakaj ſe taku boyte 2. mn. ǀ Vy ſe boyete 2. mn., de bi kakorshen zhlovek vas nevidil ǀ ſe neboyte +2. mn. tiga naglauniga greha ǀ vener ſe noboyte +2. mn. fardamani biti ǀ veliku nijh ſe vezh boje 3. mn. eniga pſa, ene kazhe, eniga shkarpiana, kakor Boga Vſigamogozhniga ǀ ſe preſtrashio, inu bojè 3. mn. ǀ kateri njega ſe naboje 3. mn. ǀ Ne bojſe vel. 2. ed. de bi sgubil dobizhik ǀ nebojſe +vel. 2. ed. resnizo govorit ǀ neboyſe +vel. 2. ed. moj folK de bi jest na tebe mogal posabit ǀ nezviblaj, neboyſſe +vel. 2. ed. ǀ Neboyeſe +vel. 2. ed. Moj ſveſti shlushabnik Vid ǀ Nebui ſe +vel. 2. ed. ò reuni zhlovik ǀ nebujſe +vel. 2. ed. moj Jacob ǀ ne bujteſe vel. 2. mn. zhistu ſpovedat ǀ ona je k' njemu djala: Gospud neboyteſe +vel. 2. mn. letukaj obedn nas nemore vidit ǀ neboijteſe +vel. 2. mn. vij bogati, de bi vashe almoshne nebile polonane ǀ neboiteſe +vel. 2. mn. vy kateri takorshne shlahtne rezhy nimate ǀ Nebuijte ſe +vel. 2. mn., de bi jest na vaſs poſabil ǀ nebuite ſe +vel. 2. mn. vij Neveste Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit ǀ drugih nebujte ſe +vel. 2. mn. ǀ nebojtese +vel. 2. mn. de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize ǀ li pojdite s'mano, inu nezh ſe nebijte +vel. 2. mn. N: N: ǀ ſe je bal del. ed. m de bi hisha na njega ſe nepoderla ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim andlal, bi ſe nebal +del. ed. m ni Rihtaria, ni obeniga nepriatela ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala del. ed. ž ǀ G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ druge rizhij ſe ne bote bali del. mn. m ǀ inu de bi ſe njega nebali +del. mn. m, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga zhloveka ǀ Inu tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale del. mn. ž vne shene ǀ Inu de bi lete se nebale +del. mn. ž h'G. Bogu supet ſe poverniti

Benjaminov prid. Benjaminov: G. Bug je bil sapovedal Beniaminau tož. ed. m Rod pobiti (II, 370) → Benjamin

beseda -e ž 1. beseda, tj. strnjena jezikovna enota in govorjenje: kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba: jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora: Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat

Betel nepreg. zemljepisno lastno ime Betel: na tvistim mejstu Bethel im. ed., je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria G. Bogu h'zhaſti ſiſydal, eniga rauen tiga mesſta ſichem, tega druſiga na hribu Bethel im. ed. ǀ Ta drugi Altar v'Bethel mest. ed. s'vekshem fliſſam, inu andohtio je bil ſiſydal Bétel, kraj v Palestini (SP 1 Mz 12,8, 1 Mkb 9,50)

bežati -im nedov. bežati: ſe prestrashjo, inu bejshati nedol. sazhnejo ǀ je mogal bejshat nedol. gologlau ǀ nikar ga neperſilite s'Cerkvi beishat nedol. ǀ v'AEgijpt je imela beshati nedol. ǀ s'hishe beshat nedol. ſe pofliſsajo ǀ is nashe lepe, shlahtne Europe v' Turzhio beishish 2. ed. ǀ sakaj beshish 2. ed. od mene ǀ fliſsik bijshish 2. ed., inu s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish ǀ sakaj pred kazho bijsish 2. ed. ǀ ona bejshi 3. ed. od nyh ǀ od G: Buga ſe lozhi, inu beshij 3. ed. ǀ ta divia vſtekla ſverina ſe preſtrashi, ter bishi 3. ed. v' ſvoje jame ſe skriti ǀ byshy 3. ed. prozh, ſe skrje ǀ kadar byshij 3. ed. v' Egypt ǀ inu bijshij 3. ed. prozh ǀ is rok meni beshi 3. ed. ǀ bejshi vel. 2. ed. tedaj is ſvejtà, dokler tebe, inu tigà kateri tebe lubio tulikajn ludje ſaurashio ǀ Vſtani gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi vel. 2. ed. v'Egyptausko Deshelo ǀ Arſeni beyshi vel. 2. ed. od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai ǀ beſchij vel. 2. ed. od hudiga tovarshtva ǀ tedaj tudi my videozh, de kuga ſe perblishuje byshimo vel. 1. mn. od tiga smersliga greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kam bosh bejshal del. ed. m pred Bugam ǀ Iacob je bejshal del. ed. m tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge deshele bejshala del. ed. ž ǀ Katera je beshala del. ed. ž pred Ceſarjem Diocletianam ǀ vſy ſte s' meſt beyshali del. mn. m v' puszhave ǀ ſo bijshali del. mn. m ti ſaurashniki ǀ Vſy ſo bishali del. mn. m ǀ inu cilu kazhe ſò is deshele bejshale del. mn. ž

biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode

bodljaji -jev m mn. zbadanje v prsih: ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe; osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje: Gobe te nezhistosti: Ietiko te nevoshlivosti: Bodlaje tož. mn. tiga ſaurashtva (I/1, 120) ǀ on je imel bodlaie tož. mn., naduho, jetiko, vodenizo, metlaie (V, 95) Prim. pri Kastelec-Vorencu bodlaji ‛kadar eniga na ſtrani bode, pleuritis’.

bog1 -a m bog: kateriga Bug im. ed. Mars je lubil ǀ De Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali praſnik Boga rod. ed. iana ǀ Iupiter sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani s'Boga rod. ed. je bil en vol ratal ǀ Ie prepovedal offer Bogu daj. ed. Mars tiga boboja, inu ſaurashtua ǀ sapiſsanu h'zhasti timu neſnanimu Bogvu daj. ed. ǀ Ti ledih sò molili boga tož. ed. adonida ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga tož. ed. ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga tož. ed. Mars sahualit ǀ Modri tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam or. ed. ǀ vſij Bogovi im. mn., inu Bogine imaio na ſemlo pojti ǀ nikar nerezi de tvoy Maliki ſo Bogovy im. mn. ǀ Ajdouski Bogouvy im. mn. kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Pitagora je tudi djal de Bogouvij im. mn. li na ſerce gledaio ǀ de namrezh vaſhi Boguvi im. mn. ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij im. mn. nemaraio sa offer, aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ ta ſerd ſvoyh Bogovu rod. mn. vtolaſhili ǀ Tiga negnuſniga Vulkana inu ſtu drugyh bogovu rod. mn. ǀ lepota vam je od Bogou rod. mn. dana ǀ je Bogovom daj. mn. telleta, ouce, inu koshtrune offroval ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush bogovom daj. mn. jo dà ǀ Ie prepovedal Iupitru, inu drugem Bogovam daj. mn. offer tiga ſerza ǀ zhast ijkasat nijh Boguvom daj. mn., inu Tempelnom ǀ vener s'raven druge Bogove tož. mn. ſte molili ǀ nej sadosti de ti druge Boguve tož. mn. nemolish ǀ druge folsh bogove tož. mn. nymash raven mene imeti ǀ Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi v' mej Bogovij or. mn.

Bog -a m osebno lastno ime Bog: G. Bug im. ed. shlishi, inu vidi glaſs, ali miſly nashiga ſerza ǀ Bvg im. ed. nam pomagaj ǀ G. bug im. ed. ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona ǀ Ah moj Buh im. ed. ǀ nelubish tuojga Boga rod. ed. ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ rod. ed. poſlan ǀ od G: Buga rod. ed. ſe lozhi, inu beshij ǀ katera ima od boga rod. ed. oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ kateri G. Baga rod. ed. ozheta vashiga Nebeskiga lubite ǀ Ah Bogu daj. ed. stu taushenkrat vender ſe smili ǀ G. Bugu daj. ed. ſe v'punt poſtavi ǀ G. Bohu daj. ed. offrat ǀ Boga tož. ed., inu Angele bosh sa tuoje tovarshe imel ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà tož. ed. zheſtè ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga tož. ed. reshalil ǀ prezej bosh ob tuisti minuti ſe mogal taku salubiti v'Boga tož. ed. ǀ ſi bodo kejkaj per G: Bogu mest. ed. sahlushili ǀ nei vreden de bi per Bugu mest. ed. bil ǀ kakor mij s'Bugam or. ed. taku tudi Bug s'nami ǀ inu s'Bugam or. ed. ostanite ǀ ſazhne s'milim Bugom or. ed. shentovati ǀ s'Kusi ſpuvid s'Bogam or. ed. ſe ſpravi ǀ Clemens Papesh pak je djal, de Mashniki ſò ſemelski Bogovi im. mn.

bogati -am dvovid. ubogati: n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat nedol. ǀ G. Bogu teshku dei, kadar jeſt njega nebugam +1. ed. ǀ ti rajshi bugash 2. ed. hudizha, kakor G: Boga ǀ ti nebugash +2. ed. Boga, ampak tvoj trebuh ǀ Mojſeſs buga 3. ed., ter ſtegne ſvojo roko v'Nebu ǀ sakaj tedaj tiga golufniga shelima bugate 2. mn. ǀ kateri bugaio 3. mn. Boshym miſlim ǀ vaſſ shalio, vaſſ nebugaio +3. mn. ǀ bugaj vel. 2. ed. ti Chriſtuſa Jesusa ǀ nikar yh neposhlushai, inu nebugai +vel. 2. ed. ǀ bugaimo vel. 1. mn. Origenuſa ǀ Bugajte vel. 2. mn. tedaj vaſho Mater S. kat. Kersh. Cerku ǀ Bugaite vel. 2. mn. mene Gospud ǀ nebugaite +vel. 2. mn. njega, nikar mu neshlushite ǀ Nebugajte +vel. 2. mn. tedaj Nem. Nem. tiga golufniga shelima ǀ sazhnejo proſsit de bi PreroKa bugal del. ed. m ǀ Jeſt pak ſim Samuriza bugala del. ed. ž ǀ kadar bj bilij Boga bugali del. mn. m, kakor ſo bugali del. mn. m hudizha → ubogati

bogoneroden -dna prid. brezbožen: Ah! gdu bo taku boganaroden im. ed. m de vſelej ne bo G: Boga sahualil, kadar eno gnado od njega preime ǀ vni Mosh je en loter, en greshnik boga narodni im. ed. m dol. ǀ kakor je shelil, inu proſsil ta boganarodni im. ed. m dol. Balaam ǀ Ie taisti boganerodni im. ed. m dol. Antiochus ǀ ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni im. ed. m dol. Manaſses ǀ boganerodna im. ed. ž shena s'velikim serdom odgovorji ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel, inu nyh bogunerodniga rod. ed. folka ǀ nas bom perglihal timu boganarodnimu daj. ed. m Iſmaelu ǀ to naſho boganarodno tož. ed. ž Babilonio bo Konzhala ǀ ò boganarodni im. mn. m greshniki, inu greshinze ǀ Tem boganarodnem daj. mn. pak ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive dushe, te boganerodne tož. mn. ž pobye presež.> S. Iacob grè v'Ishpanio, kir ty nar buganarodnishi im. mn. m ludje ſo stonovali Prim. pri Kastelec-Vorencu Boganeroden ‛impius, irreligiosus, pregréſhen’, in pri Pleteršniku bogonerọ́den ‛gottlos’; tvorjeno iz sklopa Boga neroden.

bolezen -zni ž bolezen: Arzati bodo sklenili de bolesan im. ed. je nevarna ǀ boleſan im. ed. hujshi prihaia ǀ ta ſmertna bolesen im. ed. ſe nej ſmela perblishat ǀ od te bolesni rod. ed. oſdravit ǀ en dan Bug eno teshko bolesan tož. ed. mu poshle ǀ v'taiſto veliko, inu grosno belesan tož. ed. je bil padil ǀ po eni dolgi bolesni mest. ed. ǀ v'bolesni mest. ed. duhouni te dushe ǀ v'ſuojh revah, inu v'boleſan mest. ed. prezei k'G. Bugu ſe oberne ǀ teshke bolesni im. mn. vaſs bodo martrale ǀ Tympius pravi de venem ozheſsu stu, inu duanajst bolesni rod. mn. more biti ǀ od vashih duhounih belesni rod. mn. ǀ de bi G. Bug vaſs reshil od vashih bolesny rod. mn., inu nadluh ǀ naſha duſha je podversena duhounim bolesnom daj. mn. ǀ Galenus pravi, de Shena je podvershena 62. boleſnam daj. mn. vezh kokar en Mosh ǀ ſe najde ena arznja sa vſe bolesni tož. mn., reve, inu potrebe ǀ kadar bode tebi bolesne tož. mn. poſslal ǀ Aku s'kuſi buleſni tož. mn. vam hozhe okratit vashe ſhivejne zhes Boga marmrate ǀ dusha v'nevarnih duhounih bolesnah mest. mn. ſe najde ǀ kadar v'teshkijh boleſnah mest. mn. ſe najdesh ǀ Na raiſy je naſha popotinza, v'bolesnah mest. mn. naſhe sdravie ǀ veliku mutaſtih, merſelzhnih, gluhih, inu s' drugimi bolesnimi or. mn. obdanih je bil osdravil ǀ s' vſemy bolesnamy or. mn. ǀ eno s'ogniom, to drugo s'bolesnamy or. mn. shtrajfa ǀ s'velikimi revami, pregainenam, inu bolesni or. mn. je bil obdan

božičen -čna prid. božičen: leta Duhouni ta S. Boshizhni tož. ed. m dol. dan je k' taisti shal ǀ NA TA VELIKI, SVETI BOSHIZHNI tož. ed. m dol. DAN ǀ Na Boshizhni tož. ed. m dol. Vezher ǀ na Boshizhno tož. ed. ž nuzh ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne tož. mn. m prasnike od G. Boga Nem. Nem. proſſim, inu voszhim ǀ O' Boshizhnih mest. mn. Praſnikah

brez predl. z rod. brez: kateri je en zhiſt Duh bres teleſſa ǀ G. Bug je ſpoſnal, de reven bi bil Mosh bres Shene ǀ ſapovej garmado pogaſſit, Thamar s' meram breſs vſe shtrajfinge ſpuſtit Različica brez se uporablja le v četrti in peti knjigi. V prvih treh se z izjemo dveh primerov v drugi dosledno uporablja → prez.

bukve -kvi/-kev ž mn. knjiga: Te ſo bilij Bukve im. mn. teh fardamanih ǀ Tedaj ſò njemu tiga Preroka Jeſaia Buque im. mn. bile podane ǀ G: Bug ga sbrishe prezej s'Bukvi rod. mn. ſvoje S: gnade, inu ga ſapishe v'bukve tož. mn. teh fardamanih ǀ kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi rod. mn. ǀ Vernimo ſe s'BuKvu rod. mn. teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve tož. mn. ǀ hitru sbriſhi s'tuojh bukov rod. mn. taiste beſsede ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve tož. mn. Illiades, inu Odeſſa imenovane ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque tož. mn., salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah mest. mn. tizhè ǀ kar v'Bukvoh mest. mn. teh Pushauniku ſe bere ǀ V Bukuoh mest. mn. te Ruth ſtoy sapiſsanu ǀ nej vedil ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah mest. mn. tih Isvolenijh ǀ vidi sapjſsanu v'Bokvoh mest. mn. vaſhe vejſti ǀ vy kopzy, kateri nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy or. mn. rajtingo delate < slovan. *bűky ← germ., prim. stvnem. buoh, got. bōkōs ‛knjiga’, kar je množina od bōka ‛črka’; → Bukve teh kraljev, → Bukve teh rihtarjev, → Bukve te Rut, → Kraljeve bukve, → Mojzesove bukve.

cegeljc -a m listek: vstih pak ta tiza je en zegilz tož. ed. imela ǀ Sklene, de hozhe G. Bogu sapuſtiti, satoraj na en Zegilz tož. ed. sapishe de ſamimu G. Bogu taiſto offra, leta Zegilz tož. ed. n' eno ſtrelo perveshe, taiſto pruti Nebeſſam ſterli, ſtrela supet na semlo pade, Zegilz tož. ed. pak G. Bug obdarshi, inu taiſte Syny taku obilnu polona, de vſy ſo bili bogati Gospudy ratali ǀ Comiſſarius prebere cegilze tož. mn. ← srvnem. zedel(e) ‛listek’ ← srlat. cedula < lat. schedula ‛papirček, listek’

celo člen. celo: cilu tij, kateri blisi prebivajo, edn drugazhi, kakor ta drugi eno beſsedo srezhe ǀ h'slushbi tuojga Boga ſe tebi stoshi cillu v'S. Prasnik v'cerku pojti ǀ guishnu de letu Imè zelu lepu G. Bogu ſe raima ǀ dokler ſó shiveli s' ſadam te semle, inu cilú malukadaj ſó kuhanu jedli, nej ſó bily slatkoſnedizi ǀ Ali zilu maihinu ſe nejde, de bi nebili nagneni hudu ſodit ǀ nej li rejss de greh je ena nepremagana Kuga, Katera je okushla to lepo, inu zhisto Krij zhlovesko, inu sharhe, inu grobe s'zhloveskimi trupli je napolnila, inu zulu is zeliga sveita en grob je sturila

centavrus -a m kentaver: Piſſary pravio, de G. Bug je bil nerpoprej dal letu spoſnajne Chiloſu Centauruſu daj. ed., de on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia (IV, 194) ← lat. centaurus ← gr. Κένταυρος, sprva vodni, kasneje tudi zemeljski demon

cerkev -kvi/-kve ž cerkev: hisha je bila kakor ena zerku im. ed. ǀ Cèrku im. ed. je predalezh ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana Cerku im. ed. ratala ǀ nuznishi meſtu sa molituo je Zirku im. ed. hisha boshia ǀ ena velika Cirku im. ed. je bila ſisydana ǀ ona vſame kluzhe od zerkui rod. ed. ǀ predereta syd te Zerkui rod. ed. ǀ 24. urr nei is Zerkui rod. ed. shal ǀ danas obhajemo shegnajne te Boshje Zerkvi rod. ed. ǀ ſe je shpot dellal is Zerkvi rod. ed. ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi rod. ed. ǀ ga je bil poſtavil na laihter taiſte Cerkvi rod. ed. ǀ Bug je perſilen s'Cerkvi rod. ed. bejshat ǀ je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila, inu s'Cerqui rod. ed. tekla ǀ Ta kateri bò pomagal grunt te Zerkue rod. ed. koppat ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve rod. ed. pomagal kopat ǀ grè s' Zerkue rod. ed. ble smersla, kakor je bila poprei ǀ is Zerkve rod. ed. grè ǀ s proceſſio od Cerkue rod. ed., dò Cerkue rod. ed. ǀ danas ſe obhaia Shegnajne te Boshje Zirkue rod. ed. ǀ nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi rod. ed. ǀ greſte pruti tej Zerkui daj. ed. ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj k' moj Zerkui daj. ed. ǀ ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi daj. ed. S. Medarda ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi daj. ed. pomagali ǀ gre tudi pruti Zerkvi daj. ed. ǀ grè pruti Cerkvi daj. ed. ǀ vy dua s' vashim blagam bote eno Zerku tož. ed. puſtila ſidat ǀ je kupu apnu sa leto Zerku tož. ed. ǀ ſo bily eno Cerku tož. ed., inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat ǀ v'Cerku tož. ed. njega truplu neſsò ǀ ner poprej ſo v'zerku tož. ed. shli ǀ ſesazhne chrishat, inu v'Cerkvu tož. ed. bejshat ǀ Mashnik Cerkvu tož. ed. odpre ǀ de bi en sgon kupu s'eno cerqvu tož. ed. ǀ perzajtu ſo v'cerqvu tož. ed. prishli ǀ v'Cèrku tož. ed. nej mogla pojti ǀ v'Zirku tož. ed. shal ǀ prezej pojte s'vasho drushbo vzerku +tož. ed. G. Boga sahvalit ǀ v' zhaſſih ſi molil, ali v' zherku tož. ed. shal ǀ edn je bil shal v' Zirku tož. ed. molit ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui mest. ed. ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite v' Zerkui mest. ed. ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ ona v' Zerkvi mest. ed. je molila ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ v'Cerkvi mest. ed. ſtoysh, inu molish ǀ Nemate drugiga miſlit, inu dellat v'Cerkui mest. ed., ampak G: Boga hualit ǀ V'Cerkuvi mest. ed., kir ſi bil hudizhu odpovedal ǀ sdaj v'Cerqui mest. ed., sdaj v'hishi ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi mest. ed. prebivat ne puſtite ǀ je po Zirkui mest. ed. hodil ǀ V moj Cirkvi mest. ed. vy nemate drugiga dellat, ampak molit ǀ ony imaio v' Zirkvi mest. ed. Svete misly ǀ ſtole v'zirqui mest. ed. je rad popravlal ǀ ga zhaka pred zerkvio or. ed. ǀ pred Cerkuio or. ed. je ſvojo Ceſsarko Crono, inu mezh puſtil ǀ Tempelni nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi im. mn. ǀ nove Zerkve im. mn. ſe ſidaio ǀ veliku zerkui rod. mn. Bogu, Divizi Marij, inu Svetem Apoſtelnom h' zhaſti je puſtil ſydat ǀ u' poshlushainu boshie beſſede, u'obiſkajnu teh Cerkui rod. mn. ǀ Leta velik nuz, kateri pride od ſidajna teh Zerku rod. mn. ǀ Morebiti mislite sapuſtit sa vasho dusho Zerkuam daj. mn. ǀ Vſe krivizhnu blagu naſai poverne, inu kar nej vejdil komu shlishi da Zerkuam daj. mn., inu petlerjom ǀ velike almoshne Zerkuam daj. mn., inu shpetalam dati ǀ zerkvam daj. mn. ſta offrala ǀ sapuſtj veliku blaga Cerkvom daj. mn., inu petlerjom ǀ vſe Rimske Cerkvi tož. mn. obijskal ǀ ſvete Zerkvi tož. mn. pojti obiskati ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal, inu ſvete zerkui tož. mn. obiskati hodil ǀ Zerkue tož. mn. ſidamo ǀ Caribertus Franski Krajl je taku malu Zerkve tož. mn. shtimal ǀ kersheniki taku lepu zieraio njeh Cerkve tož. mn. ǀ on, inu tudi njegou brat Gallus ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve tož. mn., inu Altarje ǀ Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue tož. mn., ter yh posvezhil ǀ andohtlivu nje Svete Zerke tož. mn. obyszheio ǀ koku ſe imaio v' Zerkuah mest. mn. sadarshati ǀ v' tréh zerkuah mest. mn. ǀ teh Lublanskih Zerkvah mest. mn. ſim vidil ǀ folk je s' proceſſio po zerquah mest. mn. hodil ǀ v'nashih Cerkvah mest. mn. G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva ǀ pojte takrat po Cerquah mest. mn. ǀ koku imamo v' Zirkuah mest. mn. ſe sadarshati ǀ v' Zirkvah mest. mn. ſe potſtopio preusetnu govorit ← germ. *kīrka ← srgr. κυρική za gr. κυριακή (οἰκία) ‛gospodova (hiša)’

Cerkev -kvi/-kve ž stvarno lastno ime Cerkev, tj. ena od krščanskih skupnosti vernikov, v večini primerov Katoliška cerkev: S. Katolish Karshanska Zerku im. ed. nam letu sapovei vervat ǀ kadar ſe je bila zheſs leto vſdignila ta Grex Zerku im. ed. ǀ S: Chatolish Cerku im. ed. nam sapovej ǀ S. katol: Cerqu im. ed. per S. Mashi naſs opomina ǀ Sveta karshanska Zirku im. ed. ſe je bila sazhela ugmerat ǀ sapovei S. Zirku im. ed. nasha Mati tudi te ſvete Velike Nozhne Prasnike prasnovati ǀ s. Chat: Kersh: Cirqu im. ed. sapovej ǀ vuk Dohtariou Svete Katolish karshanske Zerkui rod. ed. ǀ ſe obernem h'temu duhounimu vuzheniku Svete katolishke karshanske zerkui rod. ed. ǀ od S. Katholish Cerkvi rod. ed. je bil odstopil ǀ ner mozhneshi Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue rod. ed. ſe ſo potili ǀ Cardinal Svete Karshanske Zerkue rod. ed. ǀ je panan od Svete Katolish Zerkue rod. ed. ǀ ſreid Pungrada s: karshanske Cerkve rod. ed. ǀ naſhe dushe, katere ſo glidi Svete matere katolish Zerque rod. ed. ǀ v'krilu S. Matere karshanske Cirkve rod. ed. ǀ Paradish je bil en ſpomin s: Chat: karsh: Cirqve rod. ed. ǀ ſe ſmilio Matteri Katolish Zerkui daj. ed. ǀ Vy nejſte pokorni Bogu uoshimu Nebeskimu Ozhetu, inu vashi Materi Sveti Katholish Karshanski Zerkvi daj. ed. ǀ je vezh shKode S. Catolish CerKvi daj. ed. ſturil, KaKor vſy ty drugi Neoverni ǀ s: Chatolish Cerqui daj. ed. naprej pride ǀ v' ſvoim ſerzi je sposnal to Katholish Karshansko Zerku tož. ed. ǀ ſam G. Bug Mashnike poſtaulene zhes Zerku tož. ed. te deshele Asiæ je imenoval Angele ǀ Chriſtus je skarbel, inu oskarbel ſvojo Naveſto Cerku tož. ed. ǀ ti ſi Petrus inu na leto skalo hozhem jeſt sydati mojo Cerkou tož. ed. → cerkev

cir -a m okras, lišp: Kej sdei tisti lepi nebeshki zier im. ed. ǀ Polè vidio shpampet vus polomnen, skrinje vſe resverſhene, guant, inu nje zier tož. ed. restroshen ǀ ta ner lepshi Nebeski zier tož. ed. ym bo dal ǀ G. Bug ta ner lepshi zjer tož. ed. vam bò dal ǀ Ti nuzh, inu dan mislish, koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti, inu skunshtnem zieram or. ed. ← srvnem. zier(e) ‛okras, lišp’; → cirati, → cis

cirati nedov. krasiti, lepotičiti: Imate vasho dusho s'zhednoſtio zerat nedol., inu nikar vashe oblizhe, inu truplu lepotizhit ǀ katiri hozheo zerat nedol., inu ſe guantat kakor Gospada ǀ kersheniki taku lepu zieraio 3. mn. njeh Cerkve ǀ lepu zerai vel. 2. ed. Altarje ǀ bi ſvojo mater zjeral del. ed. m s'to ner lepshi lepoto ǀ je tega tudi zieral del. ed. m s' drevam tiga shivejna ǀ bo ſvojo nedolshno dusho s' ſvetimy zhednoſti G. Bogu dopadezhmi zerala del. ed. ž ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu del. ed. s v'Nebeſhih ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary ta Altar zerali del. mn. m ǀ Bug, inu natura ſo njo s' daram te lepote zerali del. mn. m ǀ katere ſo leta pungrad ſuſebnu lepu zierale del. mn. ž ← srvnem. zieren ‛krasiti, lepotičiti’; sodeč po gradivu iz 16. stol. (npr. pri Megiserju zirati), je treba izhajati iz sloven. cirati, pri čemer zapisi z ier, jer izkazujejo prehod ir > i̯er, znan v zahodnih narečjih, zapisi z er pa kažejo na isti prehod, saj je Janez Svetokriški govorjeni i̯er praviloma zapisoval z e, è.

citre -ter ž mn. citre: godyo na nyh nebeske Zitre im. mn., inu gosle ǀ drugu se neshlishi ampak gosli, citre im. mn. ǀ Cittre im. mn. Davidave ſo leto mozh imele ǀ Vener ſe boy Davidavih citter rod. mn. ǀ je shlishala goſli, trobente, zitre tož. mn., inu lepo muſiko ǀ Struna na Zitrah mest. mn. lepu danas poje ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle s'zittrami or. mn., s' goſli, inu bobni ǀ s' drugem shelesnem oroshiam ſe voiskujeio, inu nikar s' zitramy or. mn., inu bobny ǀ Hieroſolomitery pak ſo takorshnem napruti shli s' gosly, cittramy or. mn., bobnamy, inu trobentamy ǀ s'trobentami, goslij, zitramij or. mn., inu bobni, ſo njega zhast glaſsili ǀ S bobny, inu citramy or. mn. bo G. Bug ſe voiskaval ← nem. Zither ‛citre’ ← lat. cithara ← gr. κιϑάρα ‛plunka’; → citra

čas -a m čas: bode ushe zhaſs im. ed. prishal na vezhnost spumnit ǀ Zhaſs im. ed. ſe je ſmeati, inu zhaſſ im. ed. ſe jokoti ǀ sdaj je zhas im. ed. ſe jokati, inu Boshij ſerd vtalishit ǀ nijmaio zhaſſa rod. ed. dolgu shtuderat ǀ Ti dolgu zhaſsa rod. ed. v'Cerkvi ſtoysh, inu molish ǀ G. Bug dolgu zhaſa rod. ed. je odnoshal nyh proshno ǀ en kratik zhaſs tož. ed. ſo ſpali ǀ en kratik zhas tož. ed. terpi vſe kar je na ſvejti ǀ Sturi poKuro doKler zhaſsimash tož. ed.+ ǀ ob zhaſsu mest. ed. tiga gmain potupa ǀ Ne plazha ob ſvojm zhaſsu mest. ed. purgar shtibre, prezei rubiga ǀ v'tem zhaſſu mest. ed. tega ſaurashtua ǀ v' tem zhaſſi mest. ed. mleku od nyh vshivaio ǀ v' kratkem zhaſſi mest. ed. je bil sa quartal, inu sa lebal ǀ obzhaſsu +mest. ed. Velike nozhi ǀ moja S. gnada bo s'zhaſsam or. ed. premankala ǀ s'zhaſſam or. ed. taku ſe navadi, de kodar hodi tabak jamle ǀ s'zhaſsom or. ed. bodo na gauge prishli ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi im. mn. od katerih je S: Paulus prerokoval ǀ resnizhnu ſe samore rezhi od nashih zhaſſu rod. mn. ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih zhaſsou rod. mn. ǀ my ſmo dozhakali lete nesrezhne zhaſſe tož. mn. ǀ Bug nam poshle hude, inu nerodovite zhaſſa tož. mn. kratek čas kratkočasje, zabava: nei ſim sa dobizhik volo iegral, ampak s' en kratek zhaſſ tož. ed. ǀ kratki zhaſſi im. mn. tiga ſueita yh neſapeleio ǀ nej druſiga shlishal govorit, ampak od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih zhaſſu rod. mn. ǀ Kaj menish s' tvoio oblubo teh meſſenih lushtou, poſvejtnih kratkih zheſſou rod. mn., moje ſerze omezhiti ǀ posvetne lushte, inu kratke zhaſse tož. mn. vshivate ǀ ta Ceſsar je zhes vſe druge kratke Zhaſse tož. mn. lubil ta lovu ǀ nei na druſiga mislila, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tož. mn. tiga meſſa ǀ Salamon je menil de isvelizhaine ſtoy v' kratkeh zhaſſah mest. mn. ǀ po vaſhih Kratkih zhaſsoh mest. mn. hodite pred časom prezgodaj: pred zhaſſam ſe seſtaraio, inu vezhkrat v' bolesni padeio ta čas tedaj: ta zhaſs vſe shivali ſe preſtrashio, ter nyh pasho sapuſte ǀ ta zhaſs je bila vſtala ena velika kuga v' meſti ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke shule → cas, → dolg2

čast1 -i ž čast: TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski Krajl je bil zhast im. ed. vſiih Egijpterski Kron ǀ Noeſs je nyh ozha vſe zhasti rod. ed. ureden ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti rod. ed., inu huale ſo bile vredne ǀ Obene zhastj rod. ed. tudi Ceſar Tiberius ſi nej bil sadubil ǀ nej hotel vezh shlishat od obene zheſtj rod. ed. ǀ h' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize je bil sapejl ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto ſe, je k' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize poſtal ǀ k'veliki zhaſti daj. ed. yh polsdigne ǀ Bogu k'zhasti daj. ed. vſe nyh della offrajo ǀ Sdaj k'zhaſti daj. ed. Boshi ſe neshenio ǀ vſe vaſha della Bogu h'zhasti daj. ed. offrajte ǀ Bogu pak h'zhastij daj. ed. nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ ſo bily sazheli Altarje dellat h' zhaſtu daj. ed. S. Sebaſtiana ǀ zhast tož. ed., inu hualo toistom ſo pely ǀ Ajfrajte sa zhast tož. ed. Boshijo, inu Bug bode aifral sa zhaſt tož. ed. vaſho ǀ zhiaſt tož. ed., inu hualo G. Bogu dadò ǀ veliko zkaſt tož. ed. doſezhi proſſio ǀ per sdrauiu, inu zhasti mest. ed. vaſs ohrani ǀ s'veliko zhaſtio or. ed., inu oblaſtio v'lepeh, inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ nihdar obeden nej s'takushno zhastiò or. ed. v'Nebu prishal, Kakor Maria Diuiza ǀ ſe bo prikasal s'takorshne zhastjo or. ed. v'oblakih ǀ vſe zhaſtj im. mn. mogozhnoſti, inu bogaſtva malu zhaſſa na tem ſvejti terpè ǀ vſe zhaſty im. mn., kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio ſtanovitnoſti ǀ kulikajn lejt menite de bi jeſt mogal lete poſvejtne rezhy, inu zhaſti tož. mn. vshivat ǀ Leta slati pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj tož. mn., lushte tiga meſſa ǀ velike shenkinge, zhaſty tož. mn., inu ſvojo Hzher sa sheno njemu oblubi dati ǀ Ali vener vſe lete zhastij tož. mn. je premagala zhast Ceſarja Trojana ǀ zhaſt zhes vſe zhaſtii tož. mn. Zapis zhastu se pojavi 6-krat in vsebuje napačno zapisan izglasni polglasnik.

častit -a prid. častit: ſe nij perkashe en lep zhastit im. ed. m Gospud ǀ od kateriga pishe ta zhastiti im. ed. m dol. Beda ǀ leta leipi zhiaſtiti im. ed. m dol. peld je pomenil to zhlovesko naturo v' gnadi Boshi ſtuarieno ǀ Ta Zaſtiti im. ed. m dol. Beda odgovori ǀ O stutaushenkrat shegnana, inu zhastita im. ed. ž bodi ò Maria ǀ is reune zhaſtita im. ed. ž je bila ratala ǀ tajſtu kralevſtvu je taku shlahtnu, inu zhaſtitu im. ed. s ǀ veliku Firshtou, inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda rod. ed. m prishlu ǀ na ſvejtu nej bilu taku zhiaſtitiga rod. ed. m, inu mogozhniga Firshta ǀ od tiga zhastitiga rod. ed. s Telleſsa ǀ Nikar vſe Bogu h'zhaſti, ampak k'enimu zhaſtitimu daj. ed. m ſpominu ſvoje Pershone ǀ je vidil taisti zhastiti tož. ed. m dol. Tempel ǀ je vidil eniga zhaſtitiga tož. ed. m ži. Stariza ǀ Bug bode tebe zhastitiga tož. ed. m ži. pred ludmij sturil ǀ Sim vidil eno zhlovesko zhaſtito tož. ed. ž podobo ǀ Inu slasti veſselili ſe ſo v'tem Kir ſo vidili nijh zhastito tož. ed. ž Mater ǀ zhaſtitu tož. ed. s povablejne bodo shlishali ǀ preklinash, inu shentuash njega S. zhastitu tož. ed. s Ime ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim or. ed. m Bedam ǀ Shushtary ſo zhaſtiti im. mn. m Moſhje ǀ inu druge lepe zhaſtita tož. mn. s imena Njemu dado primer.> Chriſtus je zhaſtitishi im. ed. m, kakor angeli ǀ inu ſpet zhaſtitishi im. ed. ž bom vun prishla ǀ Kaj more na ſvejti nuznishiga, inu zhaſtitishiga rod. ed. s biti, ampak G. Bogu gliha ratat ǀ ti Evangelisti enu zhastitishi tož. ed. s ime, inu titil ſo njemu dali presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi im. ed. m, inu ſrezhnishi Firsht sa Krajlam Aſſveram ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi im. ed. m krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal ǀ taku tudi je sturil ta nar sveteshi, inu nar zhastjtishi im. ed. m Mashnik Chriſtus Iesus ǀ Aman je bil ta pervi, inu ner zhiaſtitishi im. ed. m Firsht v' Duori Krajla Aſſvera ǀ DIVIZA Mati Boshja mej vſemi shenami je ta ner zhaſtitishi im. ed. ž, taku tudi ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi im. ed. m → čast2

častiti -im nedov. častiti: nihdar nebom nehal G. Boga zhastiti nedol. inu hualiti ǀ v' tej vishi ſe ima G. Bug v' ſvoj hishi zhaſtit nedol., inu molit ǀ vy imate mene zkaſtiti nedol. ǀ hozhe, de sonzhna, inu Nebeska ſvetloba njega prideo zhaſtiti namen. ǀ v' zhaſſih T. S. Rus. T. spreimim, zhaſtim 1. ed., ali molim ǀ En dober Syn is ſerza zhaſti 3. ed. ſvoiga Ozheta ǀ ſe Boga boij, brumnu, inu pravizhnu shivj, inu vſelej Boga zhastj 3. ed. ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti 3. ed. letò ǀ V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj 3. ed., inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita ǀ vſtane, inu leshje Boga nesahvali, inu nezhestj +3. ed. ǀ kateri G. Baga ozheta vashiga Nebeskiga lubite, inu zhaſtite 2. mn. ǀ je preſilnu Bogu dopadezha ta molitviza, kir vſe Try SS. Pershone ſe zhaſtè 3. mn. ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy zhastè 3. mn. muzh tiga Vſigamogozhiga ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà zheſtè 3. mn., inu hualio ǀ shlishish, inu samerkash, de tebe zheſte 3. mn., inu hualio ǀ vender ga nelubio, ga nezheſtè +3. mn., inu nemolio ǀ nesludiai, inu neshentovai, ampak Boga zhaſti vel. 2. ed. s' tvojm jeſikam ǀ hudizh pravi nezheſti +vel. 2. ed. Boga, ampak preklinai ǀ hualimo tedaj, inu zhaſtimo vel. 1. mn. bres vſiga konza G. Boga ǀ Molite, zhastite vel. 2. mn., inu hualite Tu S. Rus. T: ǀ li zastite vel. 2. mn., inu hualite Mario Divizo ǀ sakaj nej ſi zhastil del. ed. m taistiga Boga, kateri sa tuoio vola s'Nebes je na semlo prishal ǀ tebe v'Nebeſsih lubila, zhaſtila del. ed. ž, inu hualila ǀ je Christuſa zhastila del. ed. ž rekozh ǀ Sta bila taku napolnena troshta nebeskiga … de od veliziga veſſelja ſò bila samaknena, inu cello nuzh ſò G. Boga ſa leto gnado zhaſtila del. dv. m, inu hualila ǀ vſy ſo njega ſa tiga nermogozhnishiga krajla, inu Goſpuda zhaſtili del. mn. m ǀ pres vſiga konza ſo njega zhastili del. mn. m ǀ v' tvojm tovarshtvi G. Boga zheſtili del. mn. m, inu lubili ǀ de bi vener s' vſo andohtio, inu pohleunoſtio Taiſtu nezhaſtili +del. mn. m, inu nemolili ǀ Vſe njegove koshize ſo G. Boga zhaſtile del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile del. mn. ž Zapisi, ki kažejo na če-, lahko izkazujejo prehod nenaglašenega a za palatalom v e, lahko pa so pričakovani refleks pslovan. *čьsti̋ti brez vpliva samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst, prim. → češčen poleg → čaščen.

čaščen -a prid. čaščen: katero gnado ſim ble shelela doſezhi, kakor ta offertni zhaszhen im. ed. m biti (IV, 128) ǀ zhaſzhen im. ed. m bodi do vekoma G. Bug (V, 275) < slovan. *čьst'enъ̏ z vplivom refleksa samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst; → češčen

če vez. če: zhe ta perſhona je ardezha, ardezh v'shpegli ſe vidi, zhe je selena selena ſe vidi, zhe ſe ſmeja, taku tudi shpegal ſe pruti ſmeja, aku ſe jesnu dershi, v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ zhe li en ſam greh zhes taiſto bote dopernesli, do vekoma bres vſe miloſti Boshje bote fardamani ǀ zhes ſerce G. Bogu ne offra, tu je zhistu, inu nedolshnu n'ohrani, niemu dopasti nemore ǀ lahko premorish tu sturiti, zheli ſe bosh pravu ſpovedala ǀ S. Peter je menil de je ſadoſti ſedem krat enimu greshniku odpuſtiti, inu zke ſe nepobulsha ga puſtiti, de ſe fardama ǀ Sakaj s' djajna ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka, zhe shlishi v' ta nebeſki ſkedejn, ali pak v' ta paklenſki ogin

čednost -i ž čednost, vrlina: molzhati je ena lepa zhednost im. ed. ǀ Od zhednoſti rod. ed. S. Aleſſa Pomozhnika naſhiga ǀ Leta je norska pamet, skuſi pyanoſt, inu poshreshnoſt ſe perpraulat h' poſtu, skuſi loterio h' pokuri, skuſi hodobnoſt h' zhednoſti daj. ed. ǀ pomagajnam doſezhi to ſveto zhednoſt tož. ed. ǀ S: Bernardus to S: zhednost tož. ed. je perglihal enimu ſtudenizu ǀ starishi morio suoje otroke v'strahu dershati, inu v'zhednoſti mest. ed. ijh srediti ǀ Imate vasho dusho s'zhednoſtio or. ed. zerat ǀ ſo bile sapiſsane, inu smalane te S. S. Zhednoſti im. mn. Boshye ǀ sposnaio nuz, inu Sad teh zhednosti rod. mn. ǀ lepi pungrad zerna s'roshamij Vſijh s. zhednostou rod. mn. ǀ Vſe gnade, vſi shegni, vſe zhednosti tož. mn., inu dobra della v'strahu Boshijm ſim neshal ǀ de bi vſyh zhednoſteh mest. mn. popolnoma napolnen bil ǀ bo ſvojo nedolshno dusho s' ſvetimy zhednoſti or. mn. G. Bogu dopadezhmi zerala ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti or. mn. oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti ǀ eno Neveſto, s' vſimy zhednoſti or. mn. nepolaneno

četrti -a štev. četrti: ta pervi … Abraham … ta drugi … Iſaak … ta tryeti Iacob … ta zheterti im. ed. m Mojſeſ ǀ leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America, inu ta zheterti im. ed. m je Europa ǀ kaj more leta zheterta im. ed. ž pregreha biti ǀ Ta zheterta im. ed. ž je bila ena Florentinerza ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie enimu Vollu, inu zheteru im. ed. s en Poſtojni ǀ ta zhetarti tož. ed. m dan enu veliku dellu G. Bug k' nuzu temu zhloveku je bil ſturil ǀ Vſame ta zeterti tož. ed. m koſſ ǀ NA ZHETERTO tož. ed. ž NEDELO V'POSTV ǀ to zheterto tož. ed. ž pak pregreho mu nebom odpuſtil ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti zukrene mandelne, v'zheterti mest. ed. ž zukrene zheshne ǀ kakor zheterte im. mn. ž Mojseſsove Buqve pravio ǀ Letu govorj v' tretjeh Moſſevih Bukuah: V' zhetarteh mest. mn. pak vſe drugazhi G. Bug govorj

čez2 predl. s tož. 1. čez, prek, proti: Ti ſi krajl zhes vſe krajle, zhes semlo, inu nebu ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske ǀ je vſhe bila sodba ſturiena zhes nyh ǀ nej bilu obeniga de bi ſe zhes njega vſmilil ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ Gospoda, katera zhes vſo pravizo ſvoje kmete dere, inu v' bushtvu perpravi ǀ ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè zhies njega ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio ǀ vojskouati zhes ſaurashnike ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil ǀ Zhèſs lete ſe toshi ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal ǀ Kateri zes oſkerblejnie Boshje marmrajo ǀ vſmili ſe zhesme ǀ zkes vſo resnizo piſheio ǀ sa vſaki denar, kateriga od kmeta khes dolshnust ste prejeli ǀ Shes en zhaſs tu ropotajne, inu shraj neha 2. o: zhes lete sadnie beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse Vezljivost z or. v primeru zhes katiro nehvaleshnoſtio je klagoval ta bogaboyezhi Thomas De Kempis (V, 245) je verjetno analogna po predlogu nad, prim. tudi na katiro nehualeshnoſtio nasho milu klaguie S. Bonaventura (V, 251).

čigar nepreg. zaim. čigar: G. Bug zhegar im. ed. ž miloſt je nesgruntana ǀ en Ajd Socrates, zhegar tož. ed. m fazonetel vam shenkam ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar tož. ed. ž volo ſi vſelej dopernashala ǀ Menite taisto sadnio uro milost, inu gnado ſproſsit od G: Boga, zhegau tož. ed. ž britko martro taushenkrat ſte ponovili Prenarejeno iz čigar pod vplivom česa, čemu ipd. (Tomšič 1930: 12).

čist -a prid. čist: My mislimo de Angel je en lep, shlahten, zhiſt im. ed. m mladenizh ǀ Veni hishi ſe najde en zhiſt im. ed. m Ioſeph, inu ena nezhiſta shena ǀ kakor ta belli, inu zhisti im. ed. m dol. labut ǀ taku zhisti im. ed. m dol., inu pres madesha nijh offer ſo G. Bogu offrali ǀ zhista im. ed. ž beſseda ſe is nijh ust shlishi ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu im. ed. s je slatu ratalu ǀ serze je zhistu im. ed. s ǀ Ziſtu im. ed. s je Nebu, rumenu je ſonze ǀ od ene zhiste rod. ed. ž Divize je bil roijen ǀ s'praviga, inu zhistiga rod. ed. s serza Boga proſsish ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ ſo vun shli s'tiga zhistiga rod. ed. s Telleſsa Marie Divize ǀ NA PRASNIK SHISTEGA rod. ed. s SPOZHETIA DIVICE MATERE MARIE ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu daj. ed. m shpeglu ǀ pogledaite ta lepi, zhiſti tož. ed. m dol. divizhni pergamen Svetiga Teleſſa Odreshenika Nashiga ǀ G. Bug je bil tebe sdraviga, inu zhiſtiga tož. ed. m ži. ſtvaril ǀ zhisto tož. ed. ž rajtingo hozhete imeti ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu tož. ed. s serze imejti ǀ v'zhistim mest. ed. m gvantu hranite ǀ v' ſvojm zhiſtem mest. ed. s, divizhem teleſſi je ſpozhela ǀ v'tem zhistim mest. ed. s Telleſsu Marie Divize ǀ bi s' to zhiſto or. ed. ž, inu poshteno Suſanno saupyla ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri s' zhiſtem or. ed. s ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ gledaj de s'zhistom or. ed. s ſerzom nam jo bosh offral ǀ Nu vy zhiſti im. mn. m isvolite tiga ner zhiſtishiga ǀ bres gnade boshie pak nemorimo ratat poterpeshlivi, pohleuni, inu zhiſti im. mn. m ǀ skuſi sheme ty ziſti im. mn. m, inu nedolshni, nesramni, inu hudobni rataio ǀ zhiſte im. mn. ž mislij ſo ijh obshli ǀ ſi je bil sbral pet zhiſtyh rod. mn. kamenu ǀ tijm zhistim daj. mn. tij vezhni troshti ǀ ſe poflisash sklede, inu tallerje zhiſte tož. mn. m, inu snashne imeti ǀ Stebri is ſrebra pomenio te ziſte tož. mn. m glide Chriſtuſa Jesusa ǀ govori dobre, ſvete, brumne, zhiſte tož. mn. ž, inu pravizhne beſſede ǀ bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste tož. mn. ž/s, inu ſvetle kakor ſonze primer.> David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph je bil zhiſtishi im. ed. m ǀ zhiſtishi im. ed. ž taiſta dusha prihaia ǀ kladivu vſelej zhistishi im. ed. s prihaia ǀ Ieſt tudi ſe imam pofliſſat zhiſtishi tož. ed. s ſerze imeti presež.> je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. m ǀ nasha dusha je tu nar zhistiſhi im. ed. s slatu na tem ſvejtu ǀ Nu vy zhiſti isvolite tiga ner zhiſtishiga rod. ed. m ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga rod. ed. m ſtudeniza ſvera ǀ vnu grè s'nje nar zhistishiga rod. ed. s Teleſsa ǀ v'trupli te ner zhiſtishi rod. ed. ž Divize Marje ǀ G. Bug je bil poſtavil ner zhiſtiſhi tož. ed. m Tron ſvojga Synu

človek -a m 1. človek: zhlovek im. ed. na semli, je raunu kakor roſsa na drevu ǀ vſe kar dobriga, inu nuzniga zhlovik im. ed. sheleti more ǀ obeden zhlouik im. ed. nejma zuiblat ǀ de ſi lih ta zhlovjk im. ed. ſe ozhisti ǀ Vſakateri zhlovèk im. ed. lahku more isvelizhen biti ǀ Gdu je tedaj ta greshni zholovik im. ed. ǀ Ali gdu je leta tulikain preuseten zholvik im. ed. ǀ kadar kuli zlovik im. ed. ſam volnu ſe v' hudo perloshnoſt podà en ſmertni greh doperneſse ǀ shlovik im. ed. ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek im. ed. je v'Mario pogledal ǀ nymam obeniga zhloveka rod. ed. ǀ tudi ti s'zhloveka rod. ed. ſi en lintvorn ratal ǀ nej zhloueka rod. ed. taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil ǀ tulikajn dobriga pride zhloveku daj. ed. od straha Boshjga ǀ vezh je bil podobin eni nepametni shivini, kakor enimu zhloveko daj. ed. ǀ ſe samirili enimu zkloveku daj. ed. ǀ obenu pyanſtvu zhloveka tož. ed. v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ſijn Boshij sa zhloveka tož. ed. bò mogal vmrejti ǀ premiſhlouajne zloveka tož. ed. sdershi ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka tož. ed. ǀ ſpumni na vniga s'boshim shlakam udarieniga shloveka tož. ed. ǀ zhutio per zhloveku mest. ed. danarje ǀ gnada S. Duha te zhudeſsa v'zloveku mest. ed. ſtury ǀ neſnaio s'zhlovekam or. ed. govorit ǀ ſaurashtvu v'mej G: Bugam inu zhlovekam or. ed. vſtane ǀ Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom or. ed. ǀ Rizite vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki im. mn. vuredni imenuani bitij ǀ bom li jeſt mojo maſt sapuſtila, katero Bogovi, inu zhloveki im. mn. na meni zhaſtè ǀ Adam ozha tih zhloveku rod. mn. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh rod. mn. dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua, sapelan, inu ogolufan oſtane ǀ Ali vinska Terta je djala k' nym: Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke tož. mn. veſſely 2. mož: Taku ſe bo tudi tebi godilu ó zhlovk im. ed., ò shena

črvič -a m črvič: de ſi lih je en Krajl, ali Ceſſar, vener je li en zhlovek, kakor ſo ty drugi … vener perglihan pruti G. Bogu je kakor en zheruizh im. ed. ǀ s'tiga pepela en zhervizh im. ed. rata, s'zhervizha rod. ed. supet ena lepa, mlada, inu shlahtna tiza phenix poſtane ǀ s'kusi Preroka Davida ſe je bil perglihal enimu krotkimu zhervizhu daj. ed. ǀ My pak ſmo ene negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi im. mn. ǀ To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati kananery, katere zhervizhy im. mn., inu komary s'njeh deshele ſo bily pregnali ǀ ſizer bi mogle muhe, inu zhervizhe tož. mn. jejſti s' veliko mujo ǀ kadar bi eden v'mej nami mozhnu ſe salubil v'muhe, v'komarje, v'zhervizhe tož. mn.

čuditi se -im se nedov. čuditi se: ſedaj ſe nezhem vezh zhudit nedol. ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nedol. nad dobruto Naſhiga Odrèshenika ǀ jest ſe zhudim 1. ed. de letu glashavu Morje je bilu taku terdu ǀ jest ſe nezhudim +1. ed. sakaj ta shenin pomeni G: Boga ǀ Iest samerkam, inu ſe zhudjm 1. ed. ǀ Se Iest zhudem 1. ed., de tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Iest ſe nezhudem +1. ed., sakaj tem sapovedo ludje, tem drugem pak sapovej Bug ǀ Sakaj ſe tedaj ti zhudish 2. ed. ǀ Syn Boshy ſe na letem zhudi 3. ed., kir ſizer ſe nezhudi +3. ed. nad modruſtio teh Seraphinou ǀ Philo Hebræus ſe zkudi 3. ed. ǀ Kadar pak kaj noviga vidimo na tem ſe zhudimo 1. mn. ǀ dokler letu vſak dan vidimo na tem ſe nezhudimo +1. mn. ǀ kar pak po goſtim shlishimo, inu zhutimo, inu vidimo na tem ſe nezhudjmo +1. mn., sa tiga volo my ſe vezh nezhudmo +1. mn. ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd ǀ sakaj ſe zhudite 2. mn., de vni vaſs je ogolufal ǀ ſe zhudio 3. mn. de Christus ima tako muzh ǀ ſe zhudijo 3. mn. niKateri de ta folsh PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nikar ſe temu nezhudite +vel. 2. mn. ǀ ſe bo mozhnu zhudil del. ed. m tem beſsedam ǀ jest bi ſe vam nezhudil +del. ed. m ǀ Zhudu ſe del. ed. m je Faraon, kadar je vidil, de palza Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ nemore de bi ſe nezudil +del. ed. m ǀ cella deshela od tiga je govorila, inu ſe zhudila del. ed. ž ǀ Ta dua Cardinala ſta ſe timu zhudila del. dv. m ǀ vſi bi ſe letemu zhudili del. mn. m, inu sa nepametniga dershali ǀ ſe ſo zhudilij del. mn. m, inu djali

David -a m osebno lastno ime David: David im. ed. je bil okuli perneſsal Riſsa Goliata ǀ Dauid im. ed. je bil ſilnu G: Buga reshalil ǀ kaj ſe morebiti boysh Davida rod. ed. ǀ G. Bug je bil Davidu daj. ed. mojmu Prededizu oblubil ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida tož. ed. ob leben perpravit ǀ Poshluſhaite tudi Dauida tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu, njega milost v'Davidu mest. ed. ǀ lepu je samerkal S. Auguſtinus nad Davidom or. ed. reKozhim ǀ kulikukrat je ſhejna, ter pravi s'Davidam or. ed. ǀ ſim bil sazhel zhaſtiti, inu hualiti to dobruto Boshjo s'Davidom or. ed. reKozh ǀ vener bo perſilen ſposnati s'Dauidam or. ed. ǀ bote mogli riſnizhnu s'Dauidom or. ed. rezhi Dávid, hebr. Davíd, izraelski kralj (1000–960 pr. Kr.) (SP 1 Sam 16,13)

Davidov -a prid. Davidov: Tvoje garlu je, kakor Davidau im. ed. m Turn ǀ Amnon ſijn Davidou im. ed. m je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ dobruta pak Boshja je veliku vekshi kakor Davidava im. ed. ž ǀ dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu im. ed. s, nij Klaguajne Salamonavu ǀ bo kluzh od tiga Tempelna Davidaviga rod. ed. m imel ǀ s'beſſedami Davidave rod. ed. ž Hzhere Thamar ǀ Hoſanna Davidovimu daj. ed. m ſijnu ǀ Abigail je bila utalashila ſerd Davidau tož. ed. m ǀ vam voszhim shegem Davidav tož. ed. m ǀ Saul nikoli nej Dauidavo tož. ed. ž slushbo, inu dobruto sposnal ǀ G. Bug vshlishi Davidovo tož. ed. ž proshno ǀ njega ſerze ſe je savesalu s' Davidavim or. ed. s ſerzam ǀ trye ſynoui Dauidaui im. mn. m ſo bily vbyti ǀ Tovarshi Davidavi im. mn. m ſo k' njemu diali ǀ Cittre Davidave im. mn. ž ſo leto mozh imele ǀ is Davidavih rod. mn. beſſejd ǀ moli Psalmi Davidave tož. mn. m ǀ resklada Davidave tož. mn. ž beſſede → David

dejanje -a s dejanje, delo: Letu djaine im. ed. S. Martina je enu mozhnu prizhe te velike njegove lubesni ǀ nashe djajne im. ed. njemu dopade ǀ nespodobniga djaina rod. ed. nej bilu v'mej nima ǀ S'djaina rod. ed. ſe posna kaj zhlovik, veruje ǀ s' djajna rod. ed. ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ te ptize vashiga greshniga djainia rod. ed. posobleio ǀ ona ſgubj ſtrah Boshj inu ſad dobriga diaina rod. ed. ǀ tedaj nenehash od taiſtiga greshniga djana rod. ed. ǀ S'Dajna rod. ed. ſe poſna ta zhlovek ǀ de bi imeli verouati njegouem djainu daj. ed., zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ zhe bò dobru djaine tož. ed. dopernashal ǀ ſvètu djajne tož. ed. terbej polek s: vere imèti ǀ Vſe tvoje misly, inu djane tož. ed. bodo ozhitnu vſij ludje vidili ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu mest. ed. doparnashajo ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah … v'diajni mest. ed. miloſt ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil, ta Viſhishi ga v'djaniu mest. ed. najde, ter ga sazhne sfariti ǀ reshalio s'djajnom or. ed. ǀ s'vaſhim djainam or. ed. ſte dali sposnati ǀ s'diajnem or. ed. G: Boga reshalio ǀ ni s' mislio, ni sdjainam or. ed. ǀ s'beſſedo, inu diainom or. ed. ſe ſavesheio ǀ Aku li s'imenom ste karsheniki, s' djainom or. ed. pak Ajdij ǀ inu G. Boga s'nyh greshnim diajnom or. ed. zhes nyh poſlati shtrajfinge perſilio ǀ neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam or. ed., ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ s'tuojm greshnim djaniom or. ed. ǀ s' beſſedo, inu s' dianam or. ed. pred ozhy niemu poſtavio ǀ veliku pohuishajne s' beſſedo, inu s' dianom or. ed. dadò ǀ ni sbeſſedo, ni s'djanam or. ed. pohushajna nedà ǀ de ſi lih kateri yh reshali s' beſſedo, ali sdianam or. ed. ǀ s'dianiam or. ed. pak ſte vſe drugazhi ſturili ǀ vſe diaine im. mn. na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ Bug dobru posna de nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. dopasti ǀ je tudi potrebnu dobra djania tož. mn. doparnaſhat ǀ v' vashih greshnih djainah mest. mn. neſtoy vashe isvelizheine → Dejanje jogrsko, → Dejanje svetih jogrov, → Dejanje teh jogrov, → Jogrsko dejanje

delati -am nedov. 1. delati: kakor ena shivina dellat nedol. morimo ǀ sapovej 60. dnij ſe postiti, inu pokuro delat nedol. ǀ dokler ſe je imel dan dallat nedol. ǀ je shal v'ſvojo shtazuno dellat namen. ǀ Gdu je tebe Dellauz dolshan plazhat? Taiſti, katerimu dellam 1. ed., inu nikar teiſti, katerimu nedellam +1. ed. ǀ aku hudu dellash 2. ed., nikar dobriga lona nezhakaj ǀ obenu prepovedanu dellu nedelash +2. ed. ǀ Kej dela 3. ed., Kej ijszhe s'luzhio? ǀ Kakorshen je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla 3. ed. ǀ drusiga nedella +3. ed. temuzh semlo rijè ǀ druſiga nedela +3. ed., ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo 1. mn., inu ſe shgemo ǀ Kar kuli delamo 1. mn. pred oblizham Boshim imamo ſturiti ǀ ſamy ſi skushnave dellate 2. mn. ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate 2. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate +2. mn., ampak hishe sydate ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo 3. mn. ǀ folsh piſma delaio 3. mn., inu krive beſsede govorio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio +3. mn., ampak taiſto kauneio ǀ obenimu shkode nedellaio +3. mn. ǀ nikar ga neſhaljmo, ampak pokuro dellajmo vel. 1. mn. ǀ Nikar nedellajte +vel. 2. mn. vrshoh G: Boga de ſte greshni ǀ niKar druge vrshoh nedelajte +vel. 2. mn. ǀ drugiga nej dellal del. ed. m, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ Ne bodem dolshniga Boga delal del. ed. m ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau del. ed. m ǀ gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti nedellal +del. ed. m ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala del. ed. ž ǀ vſe skusi ſte hudu dellali del. mn. m ǀ kadar bi ony pezhy nedellali +del. mn. m po simi bi dergatali ǀ de bi njemu neperloshnoſt ne dellale del. mn. ž 2. obdelovati: ena nyva na kateri nezh neraſte, obedn jo nedella +3. ed. delati se pretvarjati se: jest ſe gluh delam 1. ed. ǀ vy ſe gluhi dellate 2. mn. ǀ shena ſe je gluha delala del. ed. ž ljubezen delati ljubiti se, spolno občevati: Mattere po drugim ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane, de lepu snaio pleſsati, de ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio, inu cilu yh vuzhe koku imaio lubesan dellat ǀ Kaj bi rekle moje ſeſtre S. Dushe, kadar bi jeſt lubesan dellala del. ed. ž … s' tem ſaroblenem tepzam teh grehou. Ne, ne, n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu špot se delati norčevati se: vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn., inu ga shalite ven delati izdelovati: je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali del. mn. m

deležen -žna prid. deležen: njega ſuete gnade deleshen im. ed. m rata ǀ satorai tudi gnade Boshje deleshan im. ed. m nerata ǀ ſe ſi deleshnaſturila im. ed. ž+ h'tvojmu pogubleinu ǀ Nemore G. Bug zhloveku vekshi gnade na semli ſturiti … kakor deleshniga rod. ed. m martre, inu terplejna sa volo lubeſni Chriſtusa ſturit ǀ Syn Boshy je bil ſturil deleshno tož. ed. ž ſvojo Mater lete ſuſebne gnade ǀ de bi deleshni im. mn. m ratali taistiga blaga ǀ Aku pak Nem.N. hozhemo daleshni im. mn. m biti te danashne gnade ǀ ſmo dilishni im. mn. m teh Svetnikou erbſzhine ǀ te isvelizhene dushe deleshne im. mn. ž rataio vſyh laſtnoſti Boshyh ǀ Gospud je perpraulen Nem. Nem. vſe daleshne tož. mn. m ſturiti ſvoje Svete gnade

denar -(j)a m denar: en denar im. ed. upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio is tega folsh danaria rod. ed. ǀ vezh lubish en denar tož. ed., kakor pak G: Boga ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar tož. ed.; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ je treba ta dannar tož. ed. naſai povarnet ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar tož. ed. poſtovil, inu na dusho pòsabil ǀ ſvoje ſerce je imel per denaru mest. ed. ǀ vezh sta vredna ta dva danara im. dv. ǀ tukaj bote nashli dva denara tož. dv., katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ kam ſo danary im. mn. prishli ǀ hlapzu deſſet centou denarjou rod. mn. je bil shenkal ǀ kadar mu je bilu denariu rod. mn. premankalu ǀ nemash denarju rod. mn. de bi ſi drugi mogal Kupit ǀ veliku slata, inu danariou rod. mn. potroſsi po poti ǀ mu pade is Kojna ena moshna danarjou rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu rod. mn. ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ neſsaj mu da ta cent denaru rod. mn. ǀ vezh deneriu rod. mn., Kakor Creſsus ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ sazhne denarje tož. mn. shteiti ǀ prezej mu ſeshteje danarje tož. mn. gori, ter piſmu ſturita ǀ preſizo vbye, danarie tož. mn. najde ǀ najde try lepe slate denare tož. mn. ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije tož. mn. ne ukradejo, kakor de hudizhi gnado Boshijo tebi neodusamejo ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah mest. mn. ǀ ludje ſò taku lakoumni po slatu, inu danariah mest. mn. ǀ Ludje imaio taku velik apetit, inu lakkoto po blagi, inu denarioh mest. mn. ǀ s'denarjemi or. mn. jo Kupio ǀ shlahtne shene s'danariami or. mn. ǀ Henricus vſak dan je taiſto s'danarjami or. mn. oskerbel ǀ s'denarij or. mn. nihdar ſe nemore tulikajn dosezhi ← it. denaro ‛denar’ < lat. dēnārius ‛srebrnik’

deset -ih in nepreg. štev. deset: je bil poterdil s'Kuſi taisto pergliho teh deſset rod. mn. diuiz ǀ Tu Nebesku Krajleuſtvu je enaku deſſedim daj. mn. Divizam ǀ Reslomite ta S. Vblat na deſset tož. mn. koſzu ǀ de en ſam deſſet tož. mn. Turkou premagal bò ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet tož. mn. sapuvidi na tablah sapiſane ǀ zheszhene Marie Vere, inudeſſet +tož. mn. S. Sapuvidi vuzhite Ta števnik je pregiben samo v navedenih dveh primerih. V prvem gre za citat na začetku pridige (III, 413), v drugem se pojavi v lastnem besedilu (V, 494).

deželski -a prid. deželski, posveten: Duhouni stan ble Bogu dopade kakor deshelski im. ed. m ǀ ena Perſona Duhouna, ali deshelska im. ed. ž ǀ ſo Chriſtuſa h' Pilatuſu deshelskimu daj. ed. m oblaſtniku poslali ǀ v'duhonim ſtanu shlushba je ble G. Bogu dopadezha, kakor v' deshelskim mest. ed. m ǀ dokler on v' deshalskim mest. ed. m ſtanu je tvoje Svete sapuvidi ſvejſtu dershal ǀ ni pred deshelsko or. ed. ž, ni duhouno Gospoisko prishla ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski im. mn. m ludje lahku doli vſamete ǀ v' prizho tulikajn Mashnikou, inu deshelskih rod. mn. Gospudou deželski m deželski gospod: vy deſhelski im. mn. taku lahku morite v'Nebu priti ǀ de bi Sholnery, Deshelski im. mn., Duhouni, inu Shkoffi pó njegovem exempelnu hodili ǀ taku malu Mashniki od teh deshelskih rod. mn. ſò shtimani ǀ Lucifer s' leto sabelo sapele duhoune, inu deshelske tož. mn.

dišeč -a prid. dišeč: kaku velikn minie bò mogla ta lepu deshezha im. ed. ž roſſiza Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat ǀ skuſi to ſveto pokuro lepu diſezha im. ed. ž G. Bogu, inu Angelom Nebeskem ratala ǀ Kakor enu reslitu lepu dishezhe im. ed. s olje ǀ sa volo nje lepu dishezhiga rod. ed. s oblazhila ǀ pergliha enimu lepù dishezhimu daj. ed. s olju ǀ Danaſſ ta nebeſki Phenix ſe je poloshil v' tu lepu deshezhe tož. ed. s, inu v' zhiſtu gnesdu ǀ dishezhe tož. ed. s maſilu je reſlila ǀ je bila pernesla lepu diſezhe tož. ed. s maſſilu ǀ s' lepu dishezhim mest. ed. s kadilam kadili ǀ de bi tu S. Reshnu Tellu pomasale s' dobru dishezham or. ed. s maſilam ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe tož. mn. ž roſhize perneſla ǀ prezej grè inu te nar lepshideshezhe +tož. mn. ž vejize vkupaj sbere ǀ je puſtil te ner lepshi deshezha tož. mn. s driveſſa, inu sheliszha naſſadit

dlaka -e ž dlaka: ena dlaka im. ed. njemu v' garli oſtane (IV, 399) ǀ ſe najdeio laſsje, inu dlake im. mn. (III, 44) ǀ G. Bug sa dobru vſame tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake im. mn., inu kashtruine koshize (V, 392)

dobrota -e ž dobrota: dobruta im. ed. pak Boshja je veliku vekshi kakor Davidava ǀ vſe letu kar imash od njega dobrute rod. ed. ſi ti prejel ǀ nijh dobruti daj. ed. ſe je zhudil ǀ Esau nej hotal dobruto tož. ed. Iacobavo Sposnati ǀ vſe nyh vpajne imaio v'dobruto tož. ed. Boshjo poſtavit ǀ ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti mest. ed. shiveti ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nad dobruto or. ed. Naſhiga Odrèshenika ǀ krajl s'ſuſebno dobruto or. ed. ym je bil dal hishe, inu nyve ǀ s' ſvojo Boshjo modruſtio, mogozhnoſtio, dubruto or. ed. ǀ ſe nepusti omezheti nikar s'dobruto or. ed., nikar s'shtrajfingo ǀ veliku dobrudt rod. mn. od G. Boga je bil prejel ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute tož. mn. ſvoijmu folku deliti ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute tož. mn., vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi

dobrotljiv -a prid. dobrotljiv: Kakor en dobrutliu im. ed. m Ozha naſs bo vſelej oſkerbil ǀ Sakaj G. Bug je taku dobrutlu im. ed. m ǀ gdu je ta dobrutlivi im. ed. m dol. Gospud ǀ ò dobrutlivi im. ed. dol. moj Iesus ǀ KaKor en dobritlivi im. ed. m dol. Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit ǀ Ti ſi leta dobrutliui im. ed. m dol., inu sherbni Paſtir ǀ ti ſi bila vſelej pruti meni dobrutliua im. ed. ž ǀ Se lubi, inu shtima ena dobrutliva im. ed. ž Mati ǀ lete beſsede tiga dobrutliviga rod. ed. m Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ Oh skerb, inu fliſſ nesgruntan tiga dobrutliuiga rod. ed. m Paſtiria Chriſtuſa Jesuſa ǀ Mojſſes pak, kateri je bil krotke, dobrutlive rod. ed. ž nature ǀ Vy pak Farmani, inu podvershene dushe ſte dolshne vſo zhaſt, lubeſan, inu dobruto iskasat vashimu dobrutlivimu daj. ed. m Fajmoshtru ǀ kaj ſi ſturil de taku dobrutliviga tož. ed. m ži. Gospuda, inu Boga ſi reshalil ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo tož. ed. ž primer.> Se lubi, inu shtima ena dobrutliva Mati, inu Ama ali nihdar dobrutlivishi rod. ed. ž Matere, inu Ame nej bilu kakor je Christus (I/1, 75)

dobrotljivo prisl. dobrotljivo: katera taku dobrutliu to greshno dusho k'ſebi vabi ǀ vezh ſmò my dolshni ſe sahvalit G: Bogu, kateri taku dobritlivu naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad

Domicianus -na m osebno lastno ime Domicijan: Ceſar Domitianus im. ed. she nespodobnishi della je dopernashal ǀ G. Bug je bil S. Antona pruti timu Trinogu Ezzelinu poſtavil, kakor nekadaj je bil poſtavil Mojſſesa pruti Faraonu … Joanneſa Evangeliſta pruti Domitianu daj. ed. ǀ leti modri sashpotujeio Domitiana tož. ed. Ceſsaria Tít Flávij Domiciján, lat. Titus, Flavius Domitiānus, rimski cesar (81–96)

dopadeč -a prid. všečen: David je shelel is praviga ſerza G. Bogu vshlushit, inu dopadezh im. ed. m ratat ǀ je bil en pravizhen, inu Bogudopadezh +im. ed. m Prerok ǀ De bi edn taKu dopadezhi im. ed. m dol. bil G. Bogu, kakor S. Euangeliſt Ioannes ǀ ta lubesan je Bogu dopadezha im. ed. ž ǀ inu vener je bila G: Bogu depadezha im. ed. ž ǀ povablejne Ceſſarju je bilu dopadezhe im. ed. s ǀ S. Lucia te bogudopadezhe +rod. ed. ž zhiſtoſti priatelza ǀ k'eni pravi Bogudopadezhi +mest. ed. ž ſpuvidi ǀ Bogu dopadezhiga tož. ed. m ži. Preroka Daniela obtoshilij ǀ snotri je imel eno lepo dusho Bogu dopadezho tož. ed. ž ǀ Vsy Marterniki, S: ſpovedniki, S: Divize G: Bogu offrali njeh devishtvu veliku shtimanu, njeh molitvo, inu pokuro Bogudòpadezho +tož. ed. ž ǀ Elcanoua shena s' ſvojm Bogu dopadezhem or. ed. m Samuelam ǀ Bogu dopadezhi im. mn. m shlushabniki bote ratali ǀ ſo dopadezhe im. mn. ž ozhetu Nebeſhkimu ǀ menem de lete moje misly bodo nuzne shenskem pershonam, de ſi lih morebiti nekaterem nebodò dopadezhe im. mn. ž ǀ nasha della nemorio dobra, inu G: Bogu dopadezha im. mn. s biti primer.> vener she vſelej bi mogal dopadezhishi im. ed. m ratat ǀ dokler martra inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa ſe ſpomina per S. Mashi, nej zviblat, de je Ozhetu Nabeſkimu zhes vſe druge offre dopadezhiſhi im. ed. ž presež.> Ali vener peſsem Marie Divize s'pohleunostio, inu andohtio vſe druge peſsmi ie premagala, inu G. Bogu ner dopadezhisishi im. ed. ž → dopadeoč

dopasti -padem nedov. dopasti, všeč biti: zhe ti G. Bogu dopasti nedol. shelish ǀ preveliku je shelel tem Ajdouskam shenam dopaſti nedol. ǀ ſe je pofliſſal timu Kezerskimu Hudobnimu Krajlu Henricuſu dopoſti nedol., inu uſtrezhi ǀ vender meni ble dopade 3. ed. Pſalmiſt, kateri pravi ǀ Duhouni stan ble Bogu dopade 3. ed. kakor deshelski ǀ Kateru njemu nar ble dopode 3. ed. ǀ Nedopade +3. ed., nedopade +3. ed., G: Bogu molitva teh greshnih dush ǀ ſturish tu kar G: Bogu nepodade +3. ed. ǀ Takushni Prasniki meni ne dopadeio 3. mn. ǀ zhe vam nedopadeio +3. mn. yh morite spet predati ǀ meni danaſhni dan nedopadejo +3. mn. ǀ krajlu leta odgvuor nej dopadil del. ed. m ǀ je bil taku mozhnu G: Bogu dopadel del. ed. m ǀ ludem ta antverh je taku dobru dopadu del. ed. m ǀ kateri Svetnik bi tem drugem Svetnikom ner ble dopodil del. ed. m ǀ pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh, inu v'mivash de bi ludem dopadla del. ed. ž ǀ velika Lubesan S. Rocha je taku mozhnu G. Bogu dapadla del. ed. ž ǀ timu lubesan te hzeri taku mozhnu je bila dopodila del. ed. ž ǀ lubesan je bila taku Ceſſſaru dopola del. ed. ž ǀ kadar je njemu dopadilu del. ed. s ǀ Sa volo tiga ti imash vèdit, de bi G. Bogu nedopadu +del. ed. s, de bi ſi glih polovizo tuoiga blaga vbogim dal ǀ Kai je niemu nar ble dopadlu del. ed. s ǀ kadar bi njemu do pàdlu del. ed. s ǀ nikar vshe de bi Bogu ampak ludem dopadli del. mn. m ǀ de bi njemu naſha della dopadle del. mn. s Kalk po nem. gefallen ‛dopasti’ iz fallen ‛pasti’.

doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati: karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas): vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.

doprinesti -nesem dov. 1. opraviti, narediti, izvršiti: vſe kar ym je sapovedanu morio bugat, inu dopernesti nedol. sizer ſo shrtajfani ǀ vſe tu bi bulshi bilu doperneſti nedol., KaKor paK v'paKal priti ǀ je dolshan dobra djania doparnesti nedol. ǀ ene dobre, inu s. Manunge nemate G: Bogu doponaſti nedol. ǀ de li perloshnost imash v'greh te nezhistosti doparneſesh 2. ed. ǀ kadar greh doperneſesh 2. ed. v'shterno padesh ǀ kakor to shlushbo Boshio doperneſe 3. ed., prezej prozh s' ſvoio drushbo potegne ǀ en ſmertni greh doperneſse 3. ed. od G: Buga ſe lozhi ǀ en ſmertni greh doperneſſe 3. ed. ǀ kadar greh doperneſemo 1. mn. ǀ takorshne grehe, katere is zhloveske slabusti doperneſſimo 1. mn. ǀ je sadoſti zhe vy imate enu pravizhnu dellu, inu de taiſtu pravizhnu po Boshy voli doperneſſete 2. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio 3. mn., dokler ga pod semlo spravio ǀ de ſi lih veliku dobrih dell doperneſsejo 3. mn. vener obene dobre manunge nemajo ǀ s'en majhin dobizhik vſaki greh doperneſo 3. mn. ǀ hudizhu k'shlushbi, k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi rezhij ſe doperneſsò 3. mn. ǀ veliku ſadu dobrih dell doperneſsio 3. mn. ǀ malukadai enu dobru dellu doperneſò 3. mn. ǀ je sadosti de li velike grehe nedoperneſeio +3. mn. ǀ ſe nemorio sgovorit, de volnu greh nedoperneſsò +3. mn. ǀ po nozhi doperneſite vel. 2. mn. vaſho molitvu ǀ kaj s'eno pregreho je bil doperneſil del. ed. m uni nesrezhni hlapez ǀ Chriſtus je vſe lete zhuda doperneſsil del. ed. m ǀ de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ po nozhi ſam, ali ſamadrug ſi doperneſal del. ed. m ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu del. ed. m ǀ nej taku teshke rezhy njemu sapovedane, de bi jo volnu nedoperneſu +del. ed. m ǀ Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla del. ed. ž, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ jo sadarshij de nej taistu greshnu djajne doperneſla del. ed. ž ǀ obeniga greha nej ſo doperneſli del. mn. m ǀ kakor de bi bily en ſam greh dopernesli del. mn. m ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ Ta pushtob, Z, Zhaſs nej ſta dobru, inu nuznu doparneſli del. mn. m, de ſi lih S. Paulus vaſs je opominal ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ de bi vezh grehou nedopernesli +del. mn. m 2. preživeti (čas): tuoje mlade dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel del. ed. m V prvem pomenu je beseda kalk po nem. vollbringen ‛opraviti, narediti’, v drugem pa po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’.

doseči -sežem dov. doseči, priti do česa, dobiti: Hozhesh veliku blaga doſezhi nedol., kateri sdaj v'revah ſe najdesh ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh doſezhi nedol. ǀ shelite odpuszhajne vashih grehou doſezhi nedol. ǀ Hozio tedaj gnado Boshjo doſsezhi nedol. ǀ Ta pak Kateri pohleunu sposna suojo pregreho, milost Boshjo doſeshe 3. ed. ǀ svetust nashiga Duha ſe najde, inu doſseshe 3. ed. s'kuſi strah Boshij ǀ doſèſhè 3. ed. kar sheli ǀ vekshi shenkingo doseshe 3. ed., kakor ta, kateri imà krajleuo perſono ǀ Takorshen ſe ſam ogolufa, sakaj nedoseshe +3. ed. ni od Boga, ni od hudiza, ni od ſveita kar on yszhe, inu shelj ǀ skuſi Jubileum uſeh nashih grehou, inu sashlushenih shtrajfinh odpuszhejne doſeshemo 1. mn. ǀ velike gnade od G. Boga sproſſimo, inu doſeshimo 1. mn. ǀ s'kuſi grevingo, inu ſpuvid doſeshète 2. mn. ǀ nej zhudu tedaj aku nedoſeshete +vel. 2. mn., kar proſsite ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne doſesheio 3. mn. ǀ Shegnane jeſelza, katere nam shrokust tyn Nebeſs doseſheio 3. mn. ǀ de bi tu lubu sdrauje ſvojga telleſsa doſegil del. ed. m ǀ Od kot je on leto narvekshi gnado doſsegil del. ed. m ǀ to lepo inu veſſelo Rachaello je bil Jacob doſſegil del. ed. m ǀ s'kuſi molitu je bel njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ Nòèſsavi Sijnovij, kateri ſo hoteli en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel del. ed. m, ſo s'shpotam mogli nehati ǀ shtrajnfinga Boshja vaſs bo doſegla del. ed. ž ǀ Veliko gnado je bila doſegla del. ed. ž S. Luduvina ǀ ena lujtra, katera od semle do Nebeſs je dosegla del. ed. ž ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi deſegla del. ed. ž ǀ eniga veliku ſveteshiga Apoſtelna je doſsegla del. ed. ž, inu udobila ǀ kadar tudi Iacob, inu Ioannes ſama bi bila proſsila, inu upajne k'Christuſu imela, drugi odguvor bi bila doſegla del. dv. m ǀ odpushajne vaſhih grehou bodete doſegli del. mn. m ǀ takrat en vezhni lon bi doſsegli del. mn. m ǀ en velik lon od Boga bote doſehli del. mn. m ǀ en vezhni ſhpot bi doſehgli del. mn. m ǀ sahualimo sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki nej ſò deſegli del. mn. m ǀ nikuli odpuszhajna bi nedoſegli +del. mn. m ǀ une zhudne lujtre Katere od ſemle do Nebeſs ſo doſegle del. mn. ž

drag -a prid. drag, tj. ki stane veliko denarja: G: Bug nej tulikajn dragh im. ed. m, dokler ti ò verna dusha s'eno ſamo beſedizo, s'eno ſolso, s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ nej taku draga im. ed. ž, de bi jo neplazhal ǀ blagu je dragu im. ed. s primer.> sakaj bi she drashishi im. ed. s bilu vinu, meſſu, inu shitu presež.> Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi kup, inu nyh blagu predado kadar je ner drashej im. ed. s

dražiti -im nedov. dražiti, tj. spravljati koga v jezo in hujskati, podpihovati: sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy utalashit, nikar Boga drashit nedol. ǀ sazhne tiga otroka drashit nedol., inu shzipat ǀ hudizh vſe skuſi okuli vaſſ hodi, inu drashi 3. ed., de njega ime ſludi, inu hudizhij vſtah imate ǀ vy paK s'vaſhim offertnim, inu nezhistim guantom G. Boga she ble drashite 2. mn. ǀ Nej hudizh, inu ludje mene drashio 3. mn. kolikar hozheo ǀ hudizh vſemi moio sheno, katera je bila urshoh, de ſim jeſt mogal golufat … ter je mene drashila del. ed. ž, de tem vbogim ſim nyh blagu iemal

drob m (?) drob: kadar je drub tož. ed. vun jemal, je premislil, de G. Bug vidi naſhe shelje, inu misly, de ſi lih ſo skriune sdaj, vener enkrat bodo ozhitne (V, 37)

drug -a zaim. drug: En drug im. ed. m cell dan ſturj godit, inu trobentat ǀ vidi de ta drugi im. ed. m dol. je mozhneshi ǀ ta drugi im. ed. m dol. nima nezh pokaſat ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj im. ed. m dol. na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ edn drugazhi, kakor ta drugi im. ed. m dol. eno beſsedo srezhe ǀ shlishi en druhi im. ed. m dol. Menih, tezhe gledat kaj letu pomeni ǀ inu per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga im. ed. ž ſverina njega nereſtargala ǀ Zhe letu moje shiulejne na semli nej drugu im. ed. s, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ drugiga rod. ed. m Boga nej ſo ſposnali ǀ aku bote v'gnadi Boshij obene druge rod. ed. ž rizhij ſe nebotebali ǀ Angeli nej ſo drugiga rod. ed. s imena dali ǀ drugiga rod. ed. s nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ nej hotela shlishat od druſiga rod. ed. s shenina ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga rod. ed. s nedellate, ampak hishe sydate ǀ Nej ſo nezh drusiga rod. ed. s, ampak Correry Boshy ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu daj. ed. m v'potrebi napumozh priti ǀ edn timu drugimu daj. ed. m pomaga ǀ temu drugimi daj. ed. m je bil dall li dua centa ǀ nyh natura je ena tej drugi daj. ed. ž super ǀ kakor bote ta drugi tož. ed. m kerst gnade S. Duha prejeli ǀ ter kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij tož. ed. m dalezh ſiſijdat ǀ pod drugiga tož. ed. m ži. Firshta gresh prebivat ǀ en priatel tiga druſiga tož. ed. m ži. v' goſtie vabi ǀ kakor eden merselzo ali drugo tož. ed. ž bolesan ima ǀ lahku pobegnesh v'eno drugo tož. ed. ž deshelo, pod drugiga Firshta ǀ AEdiſius ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy v' drugo tož. ed. ž visho je jo vuzhil kupzhovati ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam v'drugo tož. ed. ž deshelo rajshat ǀ ſe nemash vdrugo +tož. ed. ž lepoto salubiti ǀ drugu jutru tož. ed. s ta shegnana ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ na drugu tož. ed. s nej miſlil dokler je shivil ǀ taku moli, de nadrugu +tož. ed. s nemisli ǀ Nej sadrugu +tož. ed. s, ampak sa ogin ta nerodovita terta ǀ Nei mogozhe tedaj po drugem mest. ed. m poti v' Nebeſſa priti ǀ Inu cilu je taku ſtuaril ta ſvejt, de obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi mest. ed. ž rejzhi, de te druge tož. mn. ž deſhele y napumozh prideio ǀ letu nemore v'drugi mest. ed. ž vishi ampak s'kusi grevingo, inu s. Sapuvid doſezhi ǀ hozhe she na tem drugem mest. ed. s ozheſſu oſlepeti ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim mest. ed. m hribu ſe prikaſoval ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim mest. ed. m pak okrati ǀ Mattere po drugim mest. ed. m ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe ǀ golobiza s'obenem drugim or. ed. m ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ on ſam s'tem drugim or. ed. m je oral ǀ eden pred tem drugim or. ed. m ſo k'martri tekli ǀ takrat eniga sa tem drugem or. ed. m poklizhe ǀ Inu od leſice ſam bral, de enkrat je bila s'to drugo or. ed. ž ſverino shla obyskat leva ǀ slatu v' mej drugo or. ed. ž rudo ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem or. ed. s shiuleniam oskerby ǀ trykrat ſandrugim +or. ed. s je bil Ceſſaria marzhal ǀ ta dua druga im. dv. m pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga tož. dv. m Antferharja ǀ nezhaka kakor drugi im. mn. m krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ vſse te druge im. mn. ž nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge im. mn. ž ſkerby pozhivaio ǀ druga im. mn. s della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ premiſli kulikaj drugih rod. mn. ſenajde, kateri so tudi v'leta greh padli ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah sapiſane, inu ſilnu veliku drugijh rod. mn. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig rod. mn. gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh nam ſtury ǀ Bogu nemanka druſih rod. mn. shlushabnikou ǀ ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh rod. mn. ludy ǀ ſtu druſig rod. mn. oſtudnih grehou ǀ Sakaj s'drugih rod. mn. ſe shpot dellate ǀ gredo tem drugim daj. mn. pomagat ǀ tem drugim daj. mn. pak obeniga lona ne bo dall ǀ Kateri jamo drugem daj. mn. Koppa ſam noter pade ǀ ſe varvam drugem daj. mn. hudu sturiti ǀ ſò k' Mashnikom tekli, de bi ym oblaſt dalli k'drugem daj. mn. ludem shiher ſe perdrushit ǀ aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen daj. mn. odvſel skuſi tvoj kazhi jeſik ǀ nej sadosti de ti druge tož. mn. m Boguve nemolish ǀ vſe druge tož. mn. ž deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge tož. mn. ž deshele bejshala ǀ imamo vſe druga tož. mn. s oprovila naſtran puſtiti ǀ prezej ſo vſe druge tož. mn. ž/s opravila ſapustili ǀ dokler per teh drugih mest. mn. bolnikoh drugazhi vidimo ǀ karkuli per drugyh mest. mn. shenah je vidla ǀ uprasha po teh drugyh mest. mn. ſnanyh minuhu ǀ v' druſih vishah mest. mn. ga martraio ǀ kar vidi per druſih mest. mn. shenah lepiga ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi or. mn. moshmij snanje dellat ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi or. mn. levamy ga branit ǀ En dan kir je s'drugimy or. mn. dellauzy en traunik koſſil ǀ Sa drugimi or. mn. shenami hodesh ǀ v'mej drugimi or. mn. rezhmy ste ſi bily smiſlili ǀ v' mej drugimi or. mn. Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah ǀ vmej drugmi or. mn. rezhmy tudi letu je naſaj piſſal ǀ imaio vſe blagu sdrugimi +or. mn. resdelit

drugi -a štev. drugi: inu vy kakor en drugi im. ed. m Herodesh mu ſe ſuper ſtavite ǀ Ta druga im. ed. ž lubesan je te nature, katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu de ſe ne boij oroshia … Drugu tož. ed. s ſerce ima slabu strashnu, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria G. Bogu h'zhaſti ſiſydal, eniga rauen tiga mesſta ſichem, tega druſiga tož. ed. m na hribu Bethel ǀ NA DRVGO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI v drugo v drugo: v'drugu kadar tu grosdie je tardu kiſsilu, grenku, inu vesdravu

držanje -a s držanje, upoštevanje: gdu je tebi dal oblaſt reshit sdaj ludij od dershajna rod. ed. S. Sapuvidi Boshyh ǀ edn hualeshen ſe yskashe skuſi dershajne tož. ed. teh S. Sapuvidy ǀ G. Bug nas opomina de ſe imamo niemu podati skuſi grevingo, inu dershaine tož. ed. niegovih Svetih sapuvidi ǀ je terbej ſe potiti s'darshajnam or. ed. teh S. sapuvidi

duhoven -vna prid. duhoven: Duhouni im. ed. m dol. stan ble Bogu dopade kakor deshelski ǀ kakor je shivel Adolphus duhouni im. ed. m dol. ſyn S. Francisca ǀ ona je njegova duhouna im. ed. ž naveſta ǀ veliku veſſelje duhounu im. ed. s, inu teleſſnu ſe vidi ǀ Bug je dusha tiga duhouniga rod. ed. m ſvejta ǀ od veliziga zhuda, inu dohouniga rod. ed. m troshta ǀ katera n'hozhe osdravit od te duhoune rod. ed. ž ſvoje bolesni ǀ druge ſtuarij ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga rod. ed. s ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu daj. ed. m Ozhetu, inu Paſteriu opravit ǀ Zhe v'Duhouni tož. ed. m ſtan ſtopi ǀ bulshi arznie ſe nenajde sa nasho duhouno tož. ed. ž bolesan ǀ nyh shlahtni Boppen bom na duhouno tož. ed. ž visho reshloshil ǀ koku ſte v'vashim duhounim mest. ed. m ſtanu shiveli ǀ v' duhonem mest. ed. m ſtanu ǀ v'duhonim mest. ed. m ſtanu shlushba je ble G. Bogu dopadezha, kakor v' deshelskim ǀ Taku ſe godi v'bolesni duhouni mest. ed. ž te dushe ǀ kateri ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno or. ed. ž blishnyh iszheo ǀ ti Duhouni im. mn. m Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit ǀ Glihi vishi ty duhouni im. mn. m Mojſtri imaio ſturiti ǀ od vashih duhounih rod. mn. bolesni bote oſdravili ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh rod. mn. nam ſtury ǀ is doholnih rod. mn. rezhy ſim ſe shpot dellal ǀ ſkusi letu vſem Shkoffom, inu duhounem daj. mn. Gospudom en lep exempel puſtil ǀ naſha duſha je podversena duhounim daj. mn. bolesnom ǀ vuzhiti vashe duhoune tož. mn. m otrozhizhe ǀ shaze duhoune tož. mn. m ſadobiti ǀ od naſs preſhene vſe duhoune tož. mn. ž bolesni ǀ sa nashe dohoune tož. mn. ž bolesſni ǀ pomenio te ſedmere Duhoune tož. mn. ž/s della Svete miloſti ǀ v'nevarnih duhounih mest. mn. bolesnah ſe najde ǀ inu io oskerbel s'dohounimi or. mn. troshti duhovni m duhovnik: En Duhouni im. ed. ga gre obyskat, ga sazhne opominat ǀ ta Duhouni im. ed. je bil hudobin, kakor Balaam ǀ hudizh v' podobi eniga Duhouniga rod. ed. je bil veno Cerkvu prishal ǀ greshinza timu Duhounimu daj. ed. ſe je ſmejala ǀ Je bil smalal eniga Duhouniga tož. ed., inu sapiſſal ǀ prideta dua Duhouna im. dv. to Goſpo obiskat ǀ Mashniki, inu Duhouni im. mn. taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ Duhouni im. mn., kateri v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ Prideio Duhouni im. mn. ga sazhneio pregovariat de bi jo prozh poslal ǀ Faimoshtri, inu drugi Duhouni im. mn. zheſs folk poſtauleni ǀ Duhounij im. mn. ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent hudizhu ǀ Tudi veliku Duhounih rod. mn., inu Mashniku ſe fardama ǀ njegovem Duhounem daj. mn. shivesha v' kloshtri je bilu premankalu ǀ velike almoshne je poshilal vbogim Duhounim daj. mn. ǀ ſe perporozhish tem Duhonem daj. mn. ǀ sapovej de bi imeli pojti k'Duhounim daj. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom … inu Duhounom daj. mn. sapovedal ǀ poshle vuprashat te Duhoune tož. mn. ǀ k'ſadnimu poklizheio Dugoune tož. mn. ǀ s'drugimi Duhounimy je govuril or. mn. ǀ S. Germanus Shkoff pride s' ſvojmi Duhonimi or. mn. proſſit Krajla ǀ s'úſemi Duhouni or. mn. je ny nepruti shal Zapis doholnih vsebuje vokalno harmonijo in hiperkorektno zapisani -l- za govorjeni -u̯-.

Dunaj -a m zemljepisno lastno ime Dunaj: pred tem Ceſſarskim meſtam Dunai im. ed. ǀ bliſi Dunaia rod. ed. ſe najdeio ǀ de bi nashim muzh dal Turke od Dunaia rod. ed. odgnati, inu premagat ǀ nashi nemorio Dunaiu daj. ed. na pomozh priti ǀ G. Bug bo Dunai tož. ed. s' rok teh Turkou reshil ǀ inu ſadnimu tu poglavitnu meſtu Dunai tož. ed. oblegil ǀ reshil is Turshke oblaſti Dunaj tož. ed. ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain tož. ed., pod katerem is tako grosovitno veliko vojsko leshj ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam or. ed. sagledala Dúnaj, nem. Wien, glavno mesto avstrijskega cesarstva

Ecelin -a m osebno lastno ime Ecelin: G. Bug je bil S. Antona pruti timu Trinogu Ezzelinu daj. ed. poſtavil, kakor nekadaj je bil poſtavil Mojſſesa pruti Faraonu ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina tož. ed., kateri veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ En dan S. Anton s' ſvojm S. Jeſikam sazhne Ezzelina tož. ed. sfariti Ecelín, it. Ezzelino, tiranski vladar v Veroni za časa sv. Antona (13. stol.)

Edom -a m zemljepisno lastno ime Edom: Taku govori G. Bug: Try pregrehe bom odpuſtil Edomu daj. ed., to zheterto pak pregreho mu nebom odpuſtil (V, 597) Édom, dežela med Mrtvim morjem in Akabskim zalivom (SP 1 Mz 32,4), v Novi zavezi imenovana grecizirano Idumeja; → Idumejet, → Judemeja, → Judemejar

Egipcar -ja m prebivalsko lastno ime Egipčan: de ony neso potonili, kakor AEgypzery im. mn. ǀ Rimlarij, inu Egypzerij im. mn. ſo bili modri, vuzheni, inu pregnani ludje ǀ Egypzery im. mn. shlushabniki teh Malikou ǀ Se ſo jokali Egijptzerij im. mn. ǀ AEgypzhery im. mn. pak ſò druge Bogove molili ǀ nej bilu na semli hudobnishih ludy kakor ſo bili Egyptiery im. mn. ǀ ſo od Egypzeriu rod. mn. napuſodo proſili njeh slato inu ſreberno poſsodo ǀ je hotel isvelizhat Faraona, inu Egypzerje tož. mn. ǀ G: Bug je hotel s'kusi ta gorezhi steber konzhati Egypzerie tož. mn. → Egiptar, → Egipt

Egipt -a m zemljepisno lastno ime Egipt: Egypt im. ed. je ta Kateri oskerbi te lazhne ǀ je is AEgypta rod. ed. raishal ǀ ta Isvoleni folk s'Egypta rod. ed. je pobegnel ǀ h'Firshtu celliga Egijpta rod. ed. je bil poviſhan ǀ bò mene ſpelal s'Egijpta rod. ed. ǀ rajsha pruti Egyptu daj. ed. ǀ Ioseph je imel veliku skerbij, inu opravila, dokler cell Egypt tož. ed. je regeral ǀ Bug sapovej pojti Mojseſsu v'Egijpt tož. ed. ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt tož. ed., v' Affrico, inu Britanio ǀ s'beſsedo napauni zevu AEgijpt tož. ed., s'Kobilzami, inu s'Komarij ǀ te negnusne shabe, katere cell ægypt tož. ed. ſo bile napolnile ǀ vus Egijpt tož. ed. resfrisha ǀ tudi Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt tož. ed. ǀ v'AEgijpt tož. ed. je imela beshati ǀ sklene de hozhe v'ægypt tož. ed. pojti ǀ kadar je pò Egypti mest. ed. raishal ǀ kadar ſe ſo v' AEgypti mest. ed. nashli ǀ shlishi de v'AEgypti mest. ed. je vſiga obilnu ǀ ena shena v'Egijpti mest. ed. eniga krokotila je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ njega lubi Syn Joſeph shivj, inu Krajlova v'ægypti mest. ed. ǀ G. Bug je bil sklenil pomorit te pervo rojene po cellem AEgyptu mest. ed. metaforično dežela greha: ſe lozhi s'Egypta rod. ed. tiga greha ǀ poſili jeh hozheo v'Egypt tož. ed. tega pakla perpravit ǀ v'tem neuarnem Egypti mest. ed. tiga ſapalaviga ſvejta Egípt, lat. Aegyptus, gr. Αἴγυπτος, kraljestvo v Severni Afriki

element -a m element, prvina, tj. ogenj, voda, zemlja ali zrak: premishleozh naturo tiga shlahtniga elementa rod. ed. tiga ognia ǀ lete offre imaio vseti s'elementa rod. ed. te semle ǀ Zhes element tož. ed. tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu, zhes element tož. ed. te uode S. Miklauſu ǀ zhes katerige Nebo inu vſu Elementi im. mn. ſe ſo vſdignili ǀ vſij elementi im. mn. ſó bily njemu pokorni ǀ G. Bug sapovej elementam daj. mn. ǀ s' ſvojo shaloſtno temmo sakrye vſe elemente tož. mn., inu lepote tiga ſvejta ǀ ogin v' mej elementi or. mn. je ner ble tenak ← lat. elementum ‛prvina, element’ tj. ‛ogenj, voda, zemlja ali zrak’

Elkanov -a prid. Elkanov: Anna Elcanava im. ed. ž shena, pò tem kir G. Bug ie bil taiſti dal tiga ſuetiga ſijnu Samuela (II, 531) ǀ Elcanaua im. ed. ž shena s' ſvojm Bogu dopadezhem Samuelam (III, 387) → Elkana

enak -a zaim. enak: vſelej enak im. ed. m oſtane ǀ Neveſta kadar shenina vſame enaka im. ed. ž s' shenenam rata ǀ Tu Nebesku Krajleuſtvu je enaku im. ed. s deſſedim Divizam ǀ je enake rod. ed. ž nature s'Ozhetom ǀ ſo enako tož. ed. ž bolesan imeli, inu tudi enako tož. ed. ž arznio ǀ enaki im. mn. m s' G. Bugam rataio

Evskulapius -a m osebno lastno ime Asklepij: Sturimo vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates, Auicenna, Euſculapius im. ed., inu vſy Arzati, inu Dohtary ǀ Kadar bi letukaj bil Eusculapius im. ed. on bi meni odgovoril ǀ G. Bug je bil dal enu veliku sposnajne te bolne oſdravit Euſculapiuſu daj. ed., Arocusu, Galenu, Hippocrateſu, inu veliku drugem → Eskulapius

ex cit. predl. iz: Shegnaj Tebe Lublana G. Bug, ex Sion (IV, 490)

farizeu(s) -eja/-eusa m farizej: Simon Pharisæus im. ed. je zhes Madaleno marmral ǀ druge hudu ſodi kakor uni preusetni Fariseu im. ed. ǀ kakor vni Fariſeu im. ed. ſe je hualil ǀ per mysi tiga Farisea rod. ed. ǀ v' hishi tiga Fariſea rod. ed. ǀ G. Bug nej hotel vshlishat proshno uniga preuſetniga Fariſeusa rod. ed. ǀ spuvid uniga offertniga Fariseva rod. ed. ǀ Sò shli Fariſei im. mn. tjakaj, inu ſo ſe poſvetovali ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou rod. mn. ← lat. Pharisaeus ← gr. Φαρισαὶος ← hebr. perūsīm mn.; → farizejar, → farizer

favš1 nepreg. prid. nepravi, nepristen, lažen, potvorjen, kriv: Faush im. ed. m prizhaviz ſe ſgovarja de dobizhik ga je oslepel ǀ ta krivizhna ſobda, inu faush im. ed. s sprjzhuaine zhes te vboge sirote ǀ nej hotel od te faush rod. ed. ž Luterske vere odſtopit ǀ kakor eniga faush tož. ed. m preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama sakaj faush tož. ed. ž mero imaio ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush im. mn. m Preroki doparnashali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave njega Iogre, od teh faush rod. mn. ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush daj. mn. bogovom jo dà ǀ faush tož. mn. s piſsma dellaio ← nem. falsch < srvnem. valsch ← stfrc. fals < lat. falsus ‛nepravi, nepristen, potvorjen, izmišljen, kriv’; zapisi v tem in sledečih dveh geselskih člankih utegnejo kazati na izgovarjavo fovš(-) (prim. zapise auzhiza za → ovčica, paun za → poln), → folš1.

figov -a prid. figov: nihdar dobriga ſadu nej ſte perneſli, kakor unu nerodovitnu figavu im. ed. s drivu ǀ figovu im. ed. s drevu je djalu k' nym ǀ pod ſenzo figoviga rod. ed. m flaishtra ǀ pishe S. Mattheush od uniga figaviga rod. ed. s driveſſa ǀ Potle ſò djala Driveſſa k' figovimu daj. ed. s driveſſu ǀ je bil na ſvojo rano poſtavil leta figavi tož. ed. m dol. flaiſter ǀ unu figavu tož. ed. s dreu je bil Chriſtus preklel ǀ vidi per potu enu selenu figovu tož. ed. s drivu ǀ G. Bug je hotel pod tem figavem or. ed. m flaishtram iskasat ſvojo boshio mogozhnoſt ǀ je njega dobru vidil pod figavom or. ed. m drevom → figa

firmament m nebesni obok: je vezh ureden kakor firmament im. ed. s' ſvesdami ǀ Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam ta Firmament tož. ed. (IV, 255) ǀ drugi dan je bil G. Bug ſtuaril ta firmament tož. ed., lufft, inu vode (V, 242) ← lat. firmāmentum ‛nebesni obok, opora, podpora’

firštinja -e ž 1. kneginja: Iosepha una Egijpterska Firshtina im. ed. nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ nam more leto resnizo sprizhat Firshtna im. ed. Maria Alexandra Parmelanskiga Firshta shena ǀ morebiti de je bila ena Firshtinia im. ed., ali krajliza ǀ Ta Firshtnia im. ed. ſe prebudii ǀ preveliko priaſnoſt je imel s'Mujshkro tajſte Firshtine rod. ed. ǀ Ozha te Firshtinie rod. ed. ǀ po ſmerti ſe je bil prikasal ſvoj sheni Firshtini daj. ed. ǀ ſo bily to Firshtinio tož. ed. pregovorili ǀ ſo bile sazhele to Sveto Firshtno tož. ed. resnashat, inu opraulat ǀ ima firshtino tož. ed. sapuſtiti ǀ Kezariom Pelagianariom ſo pomagale Firshtine im. mn., inu shlahtne shene s'danariami ǀ tulikajn Ceſſariz, krajliz, Firshten rod. mn., inu Shlahtnih Diviz ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Firshtny or. mn. Brida 2. knežna: letei Firshtni daj. ed. po ſili divishtvu vſame ǀ Franski Krajl ſe je bil salubil v' leto pametno, inu ſilnu lepo Firshtinio tož. ed. Clotildes ǀ G. Bug ga je bil ushlishal, inu dal to bogoboyezho Firshtnio tož. ed. Agnes, Aquitanskiga Firshta Hzher → firšt

flajšter -tra m obliž: pod ſenzo figoviga flaishtra rod. ed. ǀ Je puſtil ſtauzh fige, ter is taiſtih en flaishter tož. ed. ſturi ǀ kakor ſo bily poſtavili ta figavi flaishter tož. ed. na rano prezei je bil Krajl osdravil ǀ kakor je bil na ſvojo rano poſtavil leta figavi flaiſter tož. ed. je bil osdravil ǀ G. Bug sapovei en flaishtar tož. ed. is fih ſturiti ǀ G. Bug je hotel pod tem figavem flaishtram or. ed. iskasat ſvojo boshio mogozhnoſt ǀ s'shaubo, inu s'flaishtrom or. ed. ǀ uprasha Gospo, zhe ima rute ſa flajshtre tož. mn. ǀ ſe ſo pofliſsali, Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij, inu flajshtrij or. mn. njemu pomagat ← srvnem. phlaster ← srlat. plastrum < lat. emplastrum ‛obliž, obveza’ ← gr. ἔμπλαστρον ‛(na rano) namazano mazilo, obliž’

flisno prisl. marljivo, goreče, vestno: satorai treba fliſſnu pred ſpuvidio vejſt ſprashuati ǀ fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio ǀ Vahtarij ſo vſelei fliſnu gledali primer.> zhe fliſſnishi edn ſe perpravi tu S. Rus. T. prejeti vekshi gnado od G. Boga praime presež.> yszhite ner fliſsnishi zhednoſt, pamet, bogorodnoſt, inu dobruto, ter Bug vam bo pomagal, de vſe tu drugu vam bo pervershenu → flisen

Florijan -a m osebno lastno ime Florijan: S. Florian im. ed. kakor vaſh Varih pude pred Stol Boshy, bo proſſil G. Boga ǀ skuſi pomozh S. Floriana rod. ed. ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu … zhes element tiga ognia Naſhimu Pomozhniku S. Florianu daj. ed. ǀ Aquilinus Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana tož. ed. ſueſaniga k' ſebi perpelat ǀ ſam bo s' S. Florianam or. ed. vam na pomozh prishal pogaſſiti ta ogin Sv. Flórijan, zavetnik pred ognjem, mučen pribl. 304

folk -a m narod, ljudstvo, ljudje: ta Israelski folk im. ed. je bil ſe v'punt G: Bogu postavil ǀ ſilnu veliku folka rod. ed. ſo bile pomurile ǀ Se tudi fardama vezhi dejl tega gmajna folka rod. ed. ǀ ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu folku daj. ed. deliti ǀ ta Mashnik ſe k'folku daj. ed. oberne ǀ G: Bug, kadar je hotel ſvoimu folkute daj. ed.+ s: sapuvidi dati ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete vus folk tož. ed. so bile pregnale ǀ hualo ſi sashlushil per folku mest. ed. ǀ pred folkam or. ed. je skakal, inu pleſsal ǀ Chriſtus pred vſem folkom or. ed. je taiſto hualil ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta dua tož. dv. m folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ sahualimo sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki im. mn. nej ſò deſegli ǀ ony vſyh folkou rod. mn. Bogove ſò molili ǀ per vſyh folkah mest. mn. ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat ← srvnem. volc ‛narod, ljudstvo’

Francisk(us) -ka m osebno lastno ime Frančišek: S. Ozha Franciſcus im. ed. je enkrat hudizha vidil ǀ S. Franciscus im. ed. je bil vmerl takrat, kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual ǀ Kadar Sveti Franciſcus im. ed. Xaverius Apoſtel noviga ſvejta, je bil v'taiſte Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ S. Franciſcus im. ed. de Paola im. ed. vſame v' roko gorezhe vogle ǀ kar pishe Franciſcus im. ed. Alverez ǀ kakor pravi Franciſcus im. ed. Mayeron ǀ Franciſcus im. ed. Mendoza od S. Antona pravi ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Franciſcus im. ed. Svarez … Franciſcus im. ed. Tolletanus ǀ Franciſcus im. ed. Baldus je djal ǀ satorai Franciſcus im. ed. Vatablus pravi ǀ pishe Franciſcus im. ed. Ximenius ǀ v' tem Meſti Salamanca ſe naide en vuzhen Pater Dominicanar, Franciſcus im. ed. de Victoria ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni Franciscus im. ed. Pizzarus ǀ en Oberſter Franciſcus im. ed. s' imenam, gre zhes Tartarie ǀ Moj S: Ozha Francisk im. ed. je veni veliki, bolezhini ſe nashal ǀ S. Francisk im. ed., inu S. Anton ſe letei Goſpei prikasheio ǀ satorai Franciſcus im. ed. Vatablus pravi ǀ Chriſtus pravi: Franciſce cit. zv. ed., ti nezh lubishiga nemoresh meni shenkat ǀ od rojſtua Svetiga Franciſca rod. ed. ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih ta bogaboyezhi Appat Joachimus ǀ Amadeus ordna S. Franciſca rod. ed. ǀ berem od Polj. Franciſca rod. ed. de Bergamo Capucineria ǀ Franciſcu daj. ed. tudi vſi elementi, inu shivali ſo pokorne bile ǀ G: Bug poshle eniga Angela s'Nebeſs, de bi S: Francisku daj. ed. ſagodil ǀ Videm S. Franciſca tož. ed., nad letem eniga Seraphina ǀ proſſio tiga bogaboyezhiga Pater Franciſca tož. ed. Hispalensa ǀ cilu v' Zirku je shla sa S. Franciſcam or. ed. ǀ Se nenajdeio vezh Fransciski im. mn., de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli 1. Sv. Frančíšek Asíški s pravim imenom Giovanni Bernardone (1182–1226), redovni ustanovitelj 2. Sv. Frančíšek Ksavêrski (1506–52), zavetnik misijonov 3. Sv. Frančíšek Páolski (1416–1507), ustanovitelj reda najmanjših bratov 4. → Alverez 5. Frančíšek Tolédski (1532–96), filozof, teolog in razlagalec Svetega pisma 6. → Mendoza 7. → Vatablus 8. Frančíšek iz Viktórije, profesor teologije v Salamanci (16. stol.) 8. Frančíšek Ksiménez, špan. Francisco Ximénez de Cisneros (1436–1517), frančiškan, kardinal 9. → Majron 10. → Suarez; → Francišk

franski -a prid. 1. francoski: Caribertus Franski im. ed. m Krajl je taku malu Zerkve shtimal ǀ Sprizhat meni more Shpansha, Franska im. ed. ž, inu lashka deſhela ǀ G. Bug ga je bil isvololil sa Shkoffa tiga Franskiga rod. ed. m Meſta Turon ǀ Ie djal S. Remigius Franskimu daj. ed. m krajlu ǀ Hualio mozhnu Blanco Fransko tož. ed. ž Krajlizo ǀ Ta greshna shena Agape v'Fransko tož. ed. ž deshelo je bila perpelala Elipidiuſa ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku tož. ed. s, Shpansku ǀ v' Franſkem mest. ed. m krajlevſtvi je bil en Mogozhen Firsht ǀ she danashni dan ſo Erzogy v' Franski mest. ed. ž desheli ǀ v'Franski mest. ed. ž desheli 2. frankovski: S. Conegundis Ceſſariza S. Hedvvigis Polska krajliza. S. Radegundis Franska im. ed. ž krajliza lety vſy ſe ſo poſtili cel advent ǀ kar je bil sapovedal Sveti Grogor ſturiti Franski daj. ed. ž Krajlizi Brunchildi Tvorjeno iz imena germanskega plemena Franki.

frdaman -a prid. pogubljen: en ſam v'mej nymi bo fardaman im. ed. m ǀ zhe nebom pridigval, bom fardamen im. ed. m ǀ kakor ta fardamani im. ed. m dol. Judesh Iskariot ǀ Vaſha dusha bo fardamana im. ed. ž do vekoma ǀ zhe katera dusha skuſi njeh pohvishaine, inu sanikornoſt je ferdamana im. ed. ž ǀ Ah fardamanu im. ed. s, hudizhovu takorshnu terdu ſerze ǀ G: Bug je hotel pokasat timu bogatimu fardamanimu daj. ed. m moshu Lazaruſa v'krily tiga Abrahama ǀ hudizhi s' pakla ſò eniga fardamaniga tož. ed. m ži. vun perpelali ǀ ſe ukupaj sbereio, inu zhes leto fardamano tož. ed. ž dusho uſdigneio ǀ tu fardamanu tož. ed. s truplu sgrabio ǀ s'taistim bogatim fardamanim or. ed. m mosham ǀ pyanzy, preklinauzi, inu golufi bodo fardamani im. mn. m ǀ Te fardamane im. mn. ž dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde ǀ je vezh fardamanih rod. mn. KaKor pak isvolenih ǀ zagovajne tyh fardamanyh rod. mn. ǀ bi jo ſapiſal v' Bukve teh ferdamanih rod. mn. ǀ Orpheus vſaku lejtu enkrat gre pred urata paklenske, ter da tem fardamanem daj. mn. zitra ǀ v' pakli sghé te fardamane tož. mn. ž dushe ǀ aku ſim mei timi isvoleni, ali pak fardamanimi or. mn. → frdamati

frišen -šna prid. 1. svež, hladen: prezej en frishen im. ed. m ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug, inu nej prevezh frishen im. ed. m, inu tudi prevezh gorak ǀ ta frishni im. ed. m dol. ſtudenz gorak rata ǀ is ene tarde Skale frishna im. ed. ž voda ſvera ǀ na ſred eniga frishniga rod. ed. m potoka ſtoji ǀ s'frishniga +rod. ed. m lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ mu imaio frishne rod. ed. ž vuode perneſti ǀ tezhe k'timu frishnimu daj. ed. m Studenizu ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni daj. ed. ž roſsi ǀ nam bo ſproſſila en frishin tož. ed. m desh, de nasho suho deshelo bo resfrishal ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni en frishen tož. ed. m ſtudenz ǀ pokasal ta frishni tož. ed. m dol. ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno tož. ed. ž vodo ǀ ſvojo rano v' frishnim mest. ed. m ſtudenizu oprati ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni mest. ed. ž vodi ſo shiveli ǀ de bi njemu s' frishno or. ed. ž vodò hotel glavo smiti ǀ G: Bogu vaſhe pozhutike dokler ſo she frishni im. mn. m ǀ te frishne tož. mn. m studenze je v'krij preobernila 2. živ, poln življenja, živahen: sdaizi shiu, inu frishin im. ed. m gori skozî ǀ vſelej imà frishin im. ed. m, inu fliſſik biti k' duhounimu nuzu teh drugih ludy ǀ bo spet sdraua, inu frishna im. ed. ž gori vſtala ǀ kadar je ſamerkala, de katera je bila prevezh nepoſajena, inu frishna im. ed. ž, je taiſto sfarila, inu kregala, ter nej perpuſtila, de bi pejle druge pejſſmi ampak ſvete ǀ Ie bila ena lepa frishna im. ed. ž Dekilza, leta ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro shlushit ǀ nej roshize taku frishne rod. ed. ž, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ frishni im. mn. m, inu veſseli ostaneio ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi, frishni im. mn. m, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne im. mn. ž gartroshe ← srvnem. vrisch ‛svež’

g nepreg. m (črka) g: Ta pushtob, G im. ed., Gnada, je premaihin (I/1, 210)

g. krajšava gospod: G. im. ed. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ obernimo ſe k'G. daj. ed. Bogu ǀ ſahvalite vy G tož. ed. Boga is praviga ſerza ǀ ſrezha ſvoja G. tož. ed. Ozheta ǀ suojo dusho ozhistit, inu s'G. or. ed. Bugam ſe ſpravit Izmed 1287 zgledov v korpusu se razen štirih vsi nanašajo na Boga.

Galenus -na m osebno lastno ime Galen: Galenus im. ed. pravi de shlovik ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ Galenus im. ed. pravi, de Shena je podvershena 62. boleſnam vezh kokar en Mosh ǀ Sturimo vſe kar vuzhi Gallenus im. ed. ǀ G. Bug je bil dal enu veliku sposnajne te bolne oſdravit Euſculapiuſu, Arocusu, Galenu daj. ed., Hippocrateſu, inu veliku drugem Galén, lat. Galēnus, gr. Γαληνός (129–199), v Rimu delujoči sloviti gr. zdravnik

general -a m general, tj. 1. poveljnik vojske: kaj ſtury en General im. ed., kadar hozhe enu Mestu noter vſeti ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Anibala ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Achilleſa ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou ǀ Gdu je bil Generalu daj. ed. Joſvu na pomozh prishal, kadar ſe je vojskoval zheſs Chanaanarje ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala tož. ed. Naamana ǀ vſi Generali im. mn., inu Vojszhaki Rimſki ſe ſó zhudili ǀ Generali im. mn. teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio ǀ Je bilu vezh Generalu rod. mn. vmej tem isvolenem folku, ali trye ſo bily ty ſerzhnejshi: Mojſſes, Joſve, inu Gedeon ǀ Ta kateri poprej je isdaril sa Generalami or. mn. poln oroshja 2. redovni predstojnik: ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala rod. ed. Naſhiga Ordna ǀ S. Bonaventura, kateri je bil od G. Boga poſtaulen, inu povishan sa Generala tož. ed. tiga Seraphinskiga Ordna S. Franciſca 3. predstojnik zbora angelov ali svetnikov: General im. ed. teh Angelou … ſam Sveti Michael je djal k' Joſvi ǀ gvishnu bi ſe branil veliku vezh General im. ed. biti teh lubih Svetnikou 4. predstojnik oddelka hudičev: Lucifer … poklizhe Generala tož. ed. Behemata ← nem. General ← frc. général ‛general’ < lat. generālis ‛splošen’

gliha -e in nepreg. ž enakost, primerjava, primerljiv človek ali stvar, par: Inu taku gliha im. ed. je bil S. Franciſcus Chriſtusu, de nej mogal ble gliha im. ed. biti ǀ S. Bernardus je bil gliha im. ed. S. Thadæuſu ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza Phænix, Sakaj neima ſebi glihe rod. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes nej bilu njemu gliha rod. ed. ǀ katerimu K'glihi daj. ed. ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt ie nepametna ǀ ena ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho tož. ed. ǀ ſe hozhe dobru oſhenit, ima gledat de ſvojo gliho tož. ed. vſame ǀ 50. lejt je v' takorshneh grehah shivil, de malu gliha rod. mn. ſe je njemu neshlu brez vse glihe neprimerljivo: G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ← srvnem. gelīche ‛enakost’

Glossa (ordinaria) cit. stvarno lastno ime Glossa ordinaria: Kir ſam G. Bug Mashnike poſtaulene zhes Zerku te deshele Asiæ je imenoval Angele, kakor Gloſſa im. ed. resklada ǀ kakor Gloſſa im. ed. zhes enajſto poſtavo teh Pripuviſti govorj ǀ Gloſſa im. ed. Ordinaria resklada ǀ Gloſsa im. ed. pravi ǀ gloſſa im. ed. taku resklada Glossa ordinaria je naslov dveh razlag Svetega pisma, ki sta ju napisala Walafrid Strabo (umrl 849) in Bernard iz Parme (umrl 1263).

gmajna -e ž 1. skupnost: V' tem zajtu ta Katolish gmaina im. ed. vſe skuſi je Boga proſſila sa ſvojga Glavarja, inu Papesha S. Petra ǀ G. Bug hitru je bil vshlishal proshno te Karshanske gmajne rod. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino tož. ed., spravite vkup ta folk 2. skupna vaška posest: osla na gmaino tož. ed. poshene, de orly ga ſnedo ǀ gredò na gmaino tož. ed. ijskati sheliszhe ǀ na gmajno tož. ed. yh pokoppauaio ǀ na gmaini mest. ed. najde eno mertvo sheno ǀ na letej gmaini mest. ed. ſe paſſeio ǀ Obeden nevej aku bò vmerl v'hishi, ali na gaſsi v'Meſti, ali na gmajni mest. ed. ǀ pokopalszhie ſe vidi po gmajnah mest. mn. 3. truma: skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu persheshtvu inu cella gmaina im. ed. hudobnoſti pravi S. Jacob ← srvnem. gemeine ‛skupnost, srenja, skupna srenjska lastnina’

gnadljivo prisl. milostljivo: Sazhneio proſſit, inu molit G. Boga, kateri gnadlivu yh poshlusha (V, 324) ǀ ſte taku lubesnivu, inu gnadlivu povableni od eniga Krajla v' goſtie (V, 565) → gnadljiv

goba -e ž 1. goba: ſe boijvode de bi neutonel, ene iskere de bi ſe nespekal, ene gobe rod. ed. de bi ga neoskrunila ǀ ſo vſeli eno gobo tož. ed., leto ſo v'jeſſihu, inu v'shauzhu omezhili ǀ neſte gobe im. mn. katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ aku bo taiſte gobe tož. mn. jedil, de bo ſvoio naturo farderbal 2. rana, ki jo naredi gobavost: skuſi ta Sveti Karſt ſmò od gobe rod. ed. tiga greha ozhiszheni ǀ de s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob rod. mn. Sironskiga Generala Naamana ǀ je bil te ſmerzhe gobe tož. mn. vudubil ǀ osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje: Gobe tož. mn. te nezhistosti ǀ s'negnusnimi gobami or. mn. od glave do nogh je bil obdan ǀ s'temy negnusnimy gobamy or. mn. tega greha ſo obdani ǀ Inu G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij gobamij or. mn. shtrajfal ǀ s'temy negnusnimi gobomy or. mn. je bil obdan ǀ Kadar ſe je nashal v'eni hishi en zhloviK s'gobami or. mn. obdan ǀ je bil s'gobamy or. mn. shtrajffal

Gomora -e ž zemljepisno lastno ime Gomora: Sodomo, in Gomoro tož. ed. je bil poshgal ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro tož. ed. ǀ ogin ima Sodomo inu Gomorrho tož. ed. poshgati ǀ vſy ſo bili v' tejh meistah ſodomi, inu v' Gomori mest. ed. sgoreli Gomóra, mesto v južnem Kanaanu, porušeno v katastrofi (SP 1 Mz 18,17–19,29)

goreč -a prid. goreč: S Nebeſs je bil en gorezh im. ed. m ſteber prishal ǀ je bil temu hlapzu en gorezh im. ed. m vogu na roko padil ǀ kakor taisti gorezhi im. ed. m dol. steber je shal prèd Israelitery ǀ Oh sakaj ſerze moje neratash ena gorezha im. ed. ž pezh ognia lubesni Boshie ǀ Ena shena ſe je bila prikasala vſa gorezha im. ed. ž ǀ Zhe neposhle gorezhe rod. ed. ž kazhe, kakor je bil poſlal zheſs Judje v' puszhavi ǀ je v'pakli vidil en velik kup kopit inu vſinia gorezhiga rod. ed. s ǀ kadar je hotel k'temu gorezhimu daj. ed. m garmu ſe perblishat ǀ sakaj S. Duha pergliha eni gorezhi daj. ed. ž bakli ǀ prutu timu rumenimu inu gorezhimu daj. ed. s ſonzu ſe oberne ǀ Bug je bil sa vahto pred Paradish poſtavil eniga Angela Cherubina, inu en gorezh tož. ed. m mezh ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi tož. ed. m dol. staber na Faraona ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho tož. ed. ž Babilonsko pezh ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho tož. ed. ž pezh vuèrezhi ǀ Inu S. Franciſcus de Paola vſame v' roko gorezhe tož. ed. s/tož. mn. ž/s vogle, ter yh dershj, kakor de bi bile roshe ǀ S. Lourenz je leshal na letem gorezhem mest. ed. m roshu ǀ na enam gorezhem mest. ed. m lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ G. Bug venem gorezhim mest. ed. m voſſi ga je bil v' Paradish polsdignil ǀ v'tej gorezhi mest. ed. ž shterni, bodo goreli do vekoma ǀ na gorezhem mest. ed. s voglu ſò pekli, inu obrazhali ǀ she danashni dan more po gorezhim mest. ed. s voglu skakat ǀ Tankaj vidim Franciska de nagorezhim +mest. ed. s voglu leshj ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho or. ed. ž, inu Svetlo baklo gnade S. Duha ǀ je bil Iſaju shnable ozhiſtil s' enem gorezhim or. ed. s voglam ǀ je imel noge kakor dua gorezha im. dv. m ſtebra ǀ de bi gorezhi im. mn. m ratali kakor ſo ty Nebeſhki Seraphini ǀ Strele gorezhe im. mn. ž bodo s'Nebeſs na semlo letejle ǀ Ne pravi Bug, moje sapuvidi ſo gorezhe im. mn. ž ǀ de ſi lih tulikajn gorezhih rod. mn. ſols je vidil vſaki dan preliti ǀ Ali sakaj ſvoje S. noge je imel gorezhe tož. mn. ž, kakor enegorezhe +tož. mn. m ſtebre ǀ si vidil te gorezhe tož. mn. ž ozhy Boshje ǀ morete gorezha tož. mn. s ſvetila v'vashih rokah derſhati ǀ uſdigne gori ſuoje gorezha tož. mn. s ozheſsa ǀ na gorezhah mest. mn. rashnah, inu roshjah, ijh pekò ǀ tu truplu s' rogmi gorezhimi or. mn. je bil reſtargal ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy or. mn. jesikomy zhastè ǀ s'gorezhimi or. mn. parklami ſerce taistiga oherniKa je tergal ǀ hudizhy v'pakli s'gorezhmij or. mn. grebeni ǀ sakaj Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi or. mn. ketny savesal ǀ s' gorezhmi or. mn. ſolsami na ozheſſah je proſſil ǀ Christus ſe je bil prikasal s' gorezhmy or. mn. nogami ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni or. mn. Kazhamai oſtraſil ǀ s'gorezhmy or. mn. ozhmy, inu s'oſtro beſſedo ǀ dua hudizha s'gorezhemi or. mn. ketni sveſano ſta dershala ǀ s'gorezhemy or. mn. vilamy v'roki ǀ s'gorezhimy or. mn. ketnamij ſo ſueſani, inu martrani ty puntarij Boshij

gospod -a/-i m gospod: ta vſmileni Gospud im. ed. naſs proſsi sa myr ǀ Enkrat ſe imenuje en General, inu Gospud im. ed. te vojskè ǀ kadar en Guspud im. ed. bi imel eniga hlapza ǀ pride ven Grad, Gospnd im. ed. ij naprutu pride ǀ pride v'imeni tiga Gospuda rod. ed. ǀ Goſpudi rod. ed. Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke, de zhloveska pamet ſgruntat yh nemore ǀ ſe pergliha enimu vſmilenimu, inu dobrutlivimu Gospudu daj. ed. ǀ ſim milu sdihal, inu k'Gospudu daj. ed. Bogu djal ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga Gospuda tož. ed. ozheta ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim shlahtnim Gospudu mest. ed., inu shlahtni Gospei ǀ vy pred enem mogozhnim Gospudom or. ed. ſe sdershite de natla ne plunite ǀ Pred Goſpudam or. ed. semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali ǀ Sta bla dua goſpuda im. dv. velika priatela ǀ nehzhe nemore duema Gospudoma daj. dv. popolnama shlushiti ǀ Nihzhe nemore duema Goſpudama daj. dv. shlushiti ǀ Pravi shlahtni Gospudje im. mn. ſò bily uni trje Bashadory ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni Gospudie im. mn., vy nepoterbujete moje molitvize ǀ vſy ſo bili bogati Gospudy im. mn. ratali ǀ letij tuoji poshlushavizi ſo fajn Gospudij im. mn., inu fajn Gospe ǀ ozhy od teh mladih Gospudu rod. mn. nej obernila ǀ veliko Gospudou rod. mn. je prishlu ǀ nevarnu je sa dusho tulikajn Gospudam daj. mn. shlushit ǀ vſem Shkoffom, inu duhounem Gospudom daj. mn. en lep exempel puſtil ǀ ſe ym godi kakor unem Gospudem daj. mn. ǀ vy ſte dolshan vſe taiſte Gospudje tož. mn. vkupaj poklizat ǀ pred drugimy Gospudy or. mn. ſe je hualil ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospudomy or. mn. Paulus → g.

gospodar -ja m gospodar: ſi en dober Gospodar im. ed., tuojo sheno, inu otroke lepu oskarbish ǀ v'ſih rezhejh, katere je G. Bug ſtuaril ima biti en Gospodar im. ed., Firsht, ali Capitan, kateri te druge regera ǀ mozhan je exempel eniga Ozheta, ali Gospodaria rod. ed. ǀ aku ti ſijn ſe boijsh tuojga ozheta … ti hlapez, inu dekla tuojga Gospodarja rod. ed. ǀ edn moti hlapza de Gospodariu daj. ed. klubuie ǀ Letà je tedaj vasha hualeshnoſt pruti timu dobrutlivimu Goſpodariu daj. ed. ǀ cellu lejtu vashimu Gospodarju daj. ed., inu Gospodine ſte shlushili ǀ ſo bily ſazheli marmrat zhes hishniga Gospodaria tož. ed. ǀ hlapez je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja tož. ed. ǀ Nad petelinam pak slaſti ty hishni Gospodarij im. mn. imajo en lep nauk ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati, enij kmetje, drugi shlahtniki, eny hlapzi, drugi Goſspodarij im. mn. ǀ Gospodary im. mn. ſe toshio zhes sanikornoſt ſvoyh hlapzou, hlapzy zhes oſtruſt ſvoyh Gospodarjou rod. mn. ǀ kir je veliku Gospodariou rod. mn., nemore myr biti ǀ Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom daj. mn., inu Goſpodinam ǀ poſtavem na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga tem hishnim Gospodarjom daj. mn. ǀ ſam S. Duh hishnim Gospodariam daj. mn. pravi ǀ Ah nikar ſe nepregreshite zhes vashe Goſpodarje tož. mn., inu Goſpodinie

gostiti -im nedov. gostiti: Sindrigellus Littuanski Firsht ſe je tudi dobru puſtil goſtiti nedol. ǀ v'slatih sKledah ga goſti 3. ed. ǀ Ceſſar Auguſtus vus Rimski folk je en dan goſtil del. ed. m ǀ tiga Nashiga S. Pomozhnika G. Bug ga je goſtil del. ed. m ǀ Marthe inu Madalene vezhkrat bodo mene goſtile del. mn. ž gostiti se gostiti se: Iobavi otrozi ſe ſo goſtili del. mn. m ǀ de bi priatele obiskali, shnimy ſe goſtili del. mn. m, dobre vole bilij

govoriti -im nedov. govoriti: mu sazhne od te duhoune arznie govorit nedol. ǀ Kumaj en otrok sazhne govorit nedol., inu she sna popolnam lagati ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli lagati, temuzh riſnizo govoriti nedol. ǀ od drugiga nesnash gouorit nedol., inu miſlit ǀ imamo reſnizo goverit nedol. ǀ kadar bi edn shal s' Ceſſariam govorit namen. ǀ sakaj jest govorim 1. ed. od Angelou, inu od Svejsd ǀ krotku pruti nij gouorish 2. ed. ǀ kadar s'enem zhlovekam govorish 2. ed. ǀ kadar govori 3. ed. tudi ti gluhi ga poshlushajo ǀ S: Lukesh govorij 3. ed. rekozh ǀ s'kusi Ieremia Preroka govory 3. ed. ǀ pred Rihtariam sa tebe gouori 3. ed. ǀ taku govorji 3. ed. Euſebius ǀ Syn Boshy govorj 3. ed. od poſta ǀ kakor ozhitnu gouorij 3. ed. S. Paulus ǀ h'G: Bogu ſe oberne, inu govorjj 3. ed. ǀ v'imeni katerih S: Paulus gavori 3. ed. ǀ Poshlushaite vy, kaj vam govari 3. ed. ta Vuzheni Pater Diez ǀ is Nebeſſ nam govarj 3. ed. ǀ kadar eden lagà, reſnize negovori +3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita 3. dv. ǀ kaj mi govorite 2. mn. od molitvi, jest obene nesnam ǀ oni govorè 3. mn. od Christuſa kakor de bi nesnan bil ǀ nepravi de govore 3. mn., temuzh de shkripajo, inu zuilio ǀ njemu od groba gouorè 3. mn. ǀ Resnizo tudi goverè 3. mn . tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ nikoli od tiga ym negovorè +3. mn. ǀ folsh piſma delaio, inu krive beſsede govorio 3. mn. ǀ Nikar taku negovori +vel. 2. ed., nikar nezagaj ǀ negovorimo +vel. 1. mn. s' obenem zhlovekam ǀ Li govorite vel. 2. mn., inu nikuli nemolzhite ǀ negovorite +vel. 2. mn. v'takushni vishi, temuzh poshlushajte kaj pravi S: Chryſoſtomus ǀ resnizhnu je govuril del. ed. m Oleaſter ǀ G. Bug je h' Preroku Ezechielu govoril del. ed. m ǀ bom dallei s'gnado Boshjo gouril del. ed. m ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril del. ed. m ǀ Iest na rezhem de bi prau na bil gouvoril del. ed. m uni kateri je dial ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl del. ed. m ǀ resnize bi negovuril +del. ed. m ǀ s'ſnaminom shnimij je govorila del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila +del. ed. ž ǀ cellu meſtu od nje lepote je govorilu del. ed. s ǀ de bi resnizo negovorili +del. mn. m ǀ my bomo od vaſhiga veſselja govorili del. mn. m ǀ tu kar sdaj ſmo gouorili del. mn. m

greh -a m greh: Bug, inu greh im. ed. pod eno ſtreho prebivat nemorio ǀ niemu lehak, inu nikar teshak grèh im. ed. ſe sdy ǀ aku ta grah im. ed. v' naſhim ſerzu prebiua ǀ ti ſe tulikain ne boijsh greha rod. ed., kateri to vezhno ſmert duſhi perneſe ǀ kadar edn ga bres neglauniga greha rod. ed. vshje, mu perneſe ta vezhni leben ǀ s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu daj. ed. perveſan ǀ moje ſerze ſe je k'grehu daj. ed. peraslu ǀ kadarkulj ta zhlovik en ſmertni greh tož. ed. doperneſse od G: Buga ſe lozhi ǀ gledai de nebosh v'greh tož. ed. padil ǀ rejs ſim pregreshil, sposnam moj hreh tož. ed. ǀ 30 lejt v'ſmertnim grehu mest. ed. ſi shivil ǀ tuoja mati je tebe v'grehu mest. ed. spozhela, inu porodila ǀ ena pershona ſe najde de v'grehi mest. ed., inu v'lushti shivy ǀ Bug pred greham or. ed. je bil njega obvarval ǀ kakor en teshak kamen mojo volo s'greham or. ed. tlazhi ǀ ſam ſebe pred grehom or. ed. je bil obuarual ǀ ony cell ſvejt s'grehom or. ed., inu njeh hudobio napolnio ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha tož. dv. snali ǀ grehi im. mn. to vezhno ſmert perneſò ǀ tvòij grehy im. mn. ſe tebi maihini vidio ǀ v'nashyh ſerzoh ty grehij im. mn. bodo prebivali ǀ mene tudi grevaio moj grehj im. mn. ǀ odpushajne vaſhih grehou rod. mn. bodete doſegli ǀ na tuoij dushi pak stu tadlu, inu grehu rod. mn. imash ǀ de bode vaſs rejſhil od grehau rod. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom daj. mn. podadè ǀ Preoberni ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou rod. mn. ǀ Christus je sa naſhe grehe tož. mn. ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ je bil meni vſe moje grehè tož. mn. odpuſtil ǀ ſe gredo ſpovedat, hrevingo imaio zhes ſvoje grege tož. mn. ǀ dekelze v'ſramato, inu v'grehe tož. mn. perpravish ǀ v' teh grehah mest. mn. ſe najdejo ǀ shivish vſe skusi v'grehah mest. mn. ǀ Ie rejſs de sdaj v'grehoh mest. mn. shivim ǀ Smerdezha, inu negnuſna v'greheh mest. mn. je leshala ǀ Ti David shiher spish en zhaſs v' grehih mest. mn., katere ſi ſazhel tribat ǀ je hotel try velike greshnike v' teh gregah mest. mn. sapopadene preoberniti ǀ de bi ne napolnil mero, ali vago s' ſvojmi grehi or. mn. ǀ s'ſvoymi grehy or. mn. ſo ga martrali ǀ s'nyh oſtudnimi grehamij or. mn. neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti ǀ je vſhe mero, inu vago taku napolnil s' grehami or. mn. ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela vezhkrat s'timy ſmertnimi grehamy or. mn. ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi or. mn. ſi ponovil ǀ ta kateri s' velikimy grehomy or. mn. je obdan mutasti greh pederastija: Calvin, kateriga v' tem meſti Noiona shiviga ſò imeli ſeshgati, dokler je bilu njemu svishanu de ta mutaski tož. ed. m dol. negnusni greh je tribal Zapisi s vzglasnim h- izkazujejo kraš. izgovor g kot γ, zapisi z -g(-) v korenskem izglasju so hiperkorektni. Zvezo mutasti greh (navedeni zapis s tiskarsko pomoto k namesto t je iz IV, 18), semantično motivirano kot ‛greh, o katerem se ne govori’, navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika II, 882.

grešiti -im dvovid. 1.nedov. grešiti: kadar bi vidil s' ſvojmy ozhmy greshiti nedol. eniga Duhouniga ǀ My negremo molit, ampak shfazat, negremo ſe ſpovedat, ampak s' miſlio, inu s'sheljo greshit namen. ǀ takrat greshish 2. ed. zhes sapuvid te nature ǀ Zhlovek ſam od ſebe greshi 3. ed. ǀ Kadar ta zhlovik greshij 3. ed., harbet G: Bogu, oblizhe pak hudizhnu oberne ǀ kadar na milost Boshjo greshj 3. ed. ǀ Blo gar je tedaj taiſtimu, kateri ſna varvat ſvoje vſta, inu jeſik, de s' taiſtimi negreshi +3. ed. ǀ Bug yh neshtrajfa prezej kakor greshè 3. mn. ǀ sa volo lushta tiga meſsa je bil greshil del. ed. m ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam negreshil +del. mn. m ǀ hudizh me je omotil de ſim greshila del. ed. ž ǀ vaſs sagvisham de ne bote greshili del. mn. m ǀ ſte tudi vy grèshili del. mn. m ǀ veljku vezh je skerbel sa nyh dushe, de bi negreshili +del. mn. m ǀ ene shene ſe podstopio v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile del. mn. ž 2. dov. zgrešiti: Smo tedaj ta pravi pot grishili del. mn. m

grevati -am nedov. žalostiti, žal biti: Vaſs greva 3. ed. de ſte G: Boga reshalil ǀ Mene greva 3. ed. de ſim Boga reshalil ǀ drugi dan ga glava bolj, de nezh nemore, ga greua 3. ed., de ſe je bil opyanil ǀ aku vaſſ ſpovednik vpoprasha, vaſſ goreva 3. ed., de ſte Boga reshalili ǀ nej ſadoſti, ne s' ſamim jeſikam rezhi, ja, me grava 3. ed., temuzh je potrebnu, de tudi v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish ǀ dajte meni enu ſnamine de vaſſ grevaio 3. mn. vſy vashi grehi grevati se kesati se, obžalovati: ſe sazhneo grevat nedol. de Iephta ſo s'nyh mesta ſtepli ǀ imajo ſe grevat nedol., inu spokorit ǀ ta zhlovek ſe greua 3. ed., de ſe G. Bogu ſamiril ter ſe ſpovei ǀ ona prezej ſe greua 3. ed., inu ſpokorj ǀ gvishnu enkrat ſe bodete grevali del. mn. m ǀ ne poſtavite ſe na morie, de ſe nebote grevali del. mn. m ← srvnem. geriuwen, nem. gereuen ‛obžalovati’

grevinga -e ž kesanje, obžalovanje: ſe boijm de bode prekeſna vaſha grevinga im. ed. ǀ pres pokure, inu grevinge rod. ed. je bil vmerl, inu shal v'pakal pokuro dellat pres vſiga konza, inu nuza ǀ Prideio Mashniki, ga opominaio k' grevingi daj. ed., inu k' spuvidi ǀ ga sazhne opominat, de bi imel grevingo tož. ed. zhes ſvoie pregrehe imèti ǀ skuſi pravo grejvingo tož. ed. ſvojh grehou, inu ponishaine ſvojga ſerza je bil pravizhen ratal ǀ hrevingo tož. ed. imaio zhes ſvoje grege ǀ ſpoſnaj temu Duhounimu Arzatu tuoje Smertne rane is pravo grevingo or. ed. ǀ Vſe letakushne shaloſty, inu grevinge im. mn. ſo natirlih Zapis s h- izkazuje kraš. izgovor g kot γ; → grevati.

grimati se -am se nedov. žalostiti se: shalovati, klogovati, inu ſe grimat nedol. do ſmerti ǀ ſatorai sdiham, inu ſe grimam 1. ed. ǀ Ble ſe grimash 2. ed., kadar sgubish en vinograd, eno nijvo ǀ ti neshalouash, inu ſe negrimash +2. ed. v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ Vna Dekelza … volo ſvoiga lubiga ſturj, rata shroka, luby jo sapuſty … ſe joka, grima 3. ed., inu greva, de h'temu je pervolila ǀ sakaj tulikajn ſe grimate 2. mn., inu shalovate po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Nikar vezh ſe tulikajn neplakaj, inu negrimaj +vel. 2. ed. ǀ ta krajl ſe je grimal del. ed. m, inu shalval ǀ te dobre, inu bogaboyezhe bi ſe jokale, inu grimale del. mn. ž ← nem. grimmen ‛jeziti’; prim. pri Kastelec-Vorencu ſe grimati ‛cruciari’.

gvant -a m obleka: gvant im. ed. ene sheme ſe je bil vshgal ǀ Nashe telu je guant im. ed. nashe dushe ǀ ſe je bila doteknila Kraja gvanta rod. ed. Christuſaviga ǀ otrozy guanta rod. ed. poterbujeio ǀ una Gospa vidila en novu furum guanta rod. ed. per eni, drugi ǀ v'shelesni gvant tož. ed. ſe je oblekal ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant tož. ed. perneſti ǀ ie bil sapovedal hlapzom iedernu en lep huant tož. ed. perneſti ǀ kadar je letu njegou pſs vidil skozhi v'vodo inu popade saguant +tož. ed. Gospuda ſvuiga ǀ vy blatu vashiga teleſsa v'snashnih hishah, inu v'zhistim gvantu mest. ed. hranite ǀ v' norskim guantu mest. ed. je bil smalan ǀ s' ſvojm umasanem, inu reſtarganem gvanti mest. ed. je bil k' miſi ſedil ǀ v' enem reſtarganem guanti mest. ed. ǀ ga nepokrijesh s'taistim ſtarim guantam or. ed. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam or. ed. ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim gvantam or. ed. ſvoje Nebeſhke gnade ǀ vy paK s'vaſhim offertnim, inu nezhistim guantom or. ed. G. Boga she ble drashite ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti im. mn., kakor yh noshish ǀ Mashni guanti im. mn., kelihi, inu vſe kar h'oltariu shlishi ſe shegna ǀ ſa volo nyh offertnih gvantou rod. mn. ǀ nikar li skuſi s' unanio podobo guantou rod. mn. teh shem ǀ tulikain guantu rod. mn., Kakor Krajl Zoroaſtres ǀ nashe nove gvante tož. mn. ſmò oblekle ǀ shidane guante tož. mn. ſo savergli ostre inu bodezhe ſo oblekli ǀ v' norskih gvantah mest. mn. okuli ſe klatio ǀ Na gvantoh mest. mn. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti or. mn. vashe truplu pokriti ← srvnem. gewant ‛obleka’; zapis s h- izkazuje kraš. izgovor g kot γ.

gvantan -a prid. oblečen: on nej taku offertnu gvantan im. ed. m hodil ǀ de dobru pye, inu jeij, inu de lepu guantan im. ed. m hodi ǀ Koku je guanten im. ed. m hodil ǀ ona je bila s' slatem shtukam gvantana im. ed. ž ǀ ta je taista Krajliza ſilnu lepu guantana im. ed. ž ǀ Vidim to gnadliuo Gospodizhno od ſunaj ſilnu lepu gvantano tož. ed. ž ǀ vidi na gaſsi eno mlado sheno offertnu guantano tož. ed. ž ǀ de ſi lih s' slatem gvantam so gvantani im. mn. m ǀ vſij niskiga, inu viſokiga ſtanu lepu guantani im. mn. m ſo shlij ǀ koku te druge gvantane im. mn. ž hodio ǀ nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane im. mn. ž ǀ G. Bug je taiſte lube Svetnike ſvoje pokasal s' tanzhizo gvantane tož. mn. m → gvantati

gvišen -šna prid. gotov, določen: ena gvishna im. ed. ž shena nei obene ſrezhe s' zhibelami imela ǀ Oh ſtrashna ſodba! vener guishna im. ed. ž, inu pravizhna ǀ Letu je enu gvishnu im. ed. s ſnamine de ta dusha bò pogublena ǀ sazhne petlerzo uprashat, zhe je bila v'hishi eniga gvishniga rod. ed. m Gospuda ǀ Bug do ene guishne rod. ed. ž mere, inu vage perpuſti zhloveka greshnu shiveti ǀ pride k' enimu gvishnimu daj. ed. m konzu hudiga djaina ǀ ſo bily prishli k' nyh guishnim daj. ed. m konzu ǀ Mashnik ym en gvishen tož. ed. m pepel na glavo poſtavi ǀ Ti pravizhni Bug ſi ludem en guishen tož. ed. m konz poſtavil ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin tož. ed. m Kamen pod semlo ǀ Sveti Auguſtinus je djal de G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim meſti ſvoj gvishni tož. ed. m dol., inu domazhi jeſik ǀ kadar zhlovek bo eno gvishno tož. ed. ž mero grehou napolnil ǀ edn mu pokashe enu gvishnu tož. ed. s sheliszhe ǀ ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni mest. ed. ž vri vKupaj priti ǀ katiri s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem or. ed. s saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ je shla mimu enih gvishnih rod. mn. Gospudou ǀ je bila ſapuvid, inu navada ene gvishne tož. mn. m dny praſnovati ǀ krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne tož. mn. ž kambre, v' katerih je goſtarje raunal ǀ je bil sapovedal tudi de imaio ene guishne tož. mn. ž rezhy Niemu offrat ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne tož. mn. ž/s sheliszha poſna ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna tož. mn. s mejſta vode poſtavil, inu morje ǀ hodi po enih gvishnih mest. mn. andlah presež.> ta ner gvishni im. ed. m pot, inu ner lusheishi je ta lubesan pruti G. Bogu ← srvnem. gewis ‛gotov, določen’

Heli nepreg. m osebno lastno ime Eli: Heli im. ed. dokler nej ſvaril, inu shtrajfal ſvoje hudobne greshne ſynuve ǀ taku ſprizha Heli im. ed. Mashnik ǀ Heli im. ed. je bil padil, inu urat ſi ulomil ǀ Synuui tiga Mashnika Heli rod. ed. v'Tempelni s' shenami ſo nezhiſtoſt tribali ǀ je bil shtrajfal cello hisho, inu rod tiga Mashnika Heli rod. ed. ǀ G. Bug bil poslal eniga Preroka k' temu Mashniku Heli daj. ed. Éli, lat. V Heli, duhovnik (SP 1 Sam 1,3)

Henrikus -k(us)a m osebno lastno ime Henrik: Ceſar Henricus im. ed. dokler vej de divishtvu je G. Bogu lubu, s'suojo Ceſarizo Cunigundo do smerti divishtvu ohrani ǀ Henricus im. ed. ta IV. Castilianski krajl ta je bil en pravi karshenik ǀ nej ſi nezh brumnishi, kakor je bil Henricus im. ed. ta panani Engelenderski krajl ǀ kulikain je terpel Henricus im. ed. ta VIII. Angellenderski krajl sa njega nezhistost ǀ Letu je dobru sposnal Henricus im. ed. III ta bogaboyezhi Ceſſar ǀ Henricus im. ed. Franski Krajl ǀ kakor je ſturil Henricus im. ed. s' S. Eliſabetho ǀ Groff Henricus im. ed. je bil od ſmerti reishen ǀ Letu nam ſamore ſprizhat Henricus im. ed. en ſhlachten Gospud is Brabantiæ ǀ Leto dua Gospuda ſta shelela sa Neveſto imeti. enimu je bilu imè Henricus im. ed., timu drugimu Eduvardus ǀ je bil sapovedal enimu Mladenizhu Henricus im. ed. s' imenam ǀ sa danarje od Henricusa rod. ed. priete ſó zhes Eduvarda folsh prizhali ǀ Kakor ſe bere od Ceſſarja Henricusa rod. ed. tega III ǀ od preshoſtva krajla Henrica rod. ed., kateri ſe je bil ſalubil v'leto neſramno Anno Boleno ǀ ſe je pofliſſal timu Kezerskimu Hudobnimu Krajlu Henricuſu daj. ed. dopoſti ǀ letu je bila povedala ena dusha Henricuſu daj. ed. Suſonu ǀ Ceſſarju Henricu daj. ed. VI. en Menih v' S. vblatu je bil ſtrup dall ǀ vſy ſo bili ſazheli Henricusa tož. ed. gardu gledat s'parſtam kaſat ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica tož. ed. ǀ ſim perſilen rezhi s'tem Vuzhenom Henricuſam or. ed. ǀ pred Henricusam or. ed. nye Shfogram ǀ Ceſarjam Henrikuſam or. ed. tem III 1. Hênrik II., rimskonemški cesar (1002–24) 2. Hênrik IV. (1425–73), kastiljski kralj (1454–65) 3. Hênrik VIII., agl. kralj (1509–47) 4. Hênrik III., agl. kralj (1216–72) 5. → Grandis 6. → Suson 7. Hênrik VI., agl. kralj (1429–71); → Emerik

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine

Slovar Pohlinovega jezika

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Slovar jezika Janeza Svetokriškega