tercét tercéta samostalnik moškega spola [tercét] 1. glasbena zasedba, sestavljena iz treh glasbenikov, navadno pevcev
2. skupina treh oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj; SINONIMI: trio
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Terzett) iz it. terzetto iz terzo ‛tretji’ < lat. tertius
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.
hôhô in hòhò; in hô medmet1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju1.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da se govorec šali, posmehuje
1.2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec komu privošči kaj slabega
2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
3. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da je govorec presenečen3.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec česa ne more spremeniti in je s tem sprijaznjen
ETIMOLOGIJA: ↑ho
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.