gauda1 glej gávda1
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gauda2 gaude; in gávda2 samostalnik ženskega spola [gáu̯da] neformalno, koroško zabava, veselica, navadno z živo glasbo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Gaudee, Gaudi, okrnjeno iz Gaudium ‛veselje, zadovoljstvo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gávda2 gávde; in gauda2 samostalnik ženskega spola [gáu̯da] neformalno, koroško zabava, veselica, navadno z živo glasbo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Gaudee, Gaudi, okrnjeno iz Gaudium ‛veselje, zadovoljstvo’, prevzeto iz lat. gaudium
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.