androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén] iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
célično jêdro -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dednína -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
gén -a m (ẹ̑) biol. osnovna materialna enota dedovanja v celici, dedna osnova: geni so nosilci dednih lastnosti;
analizirati gene;
mutacija genov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
gẹ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
gén -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
gén -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
genétski cênter -ega -tra m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
génska bánka -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Genska bolezenZanima me, kakšna je ustrezna raba pridevnikov genski in genetski . Zdi se, da bi bilo pridevnik genski smiselno uporabljati v primerih, ko imamo v mislih gene kot biološki sistem, in pridevnik genetski v primerih, ko je govora o vedi, ki proučuje gene. Težava je v tem, da raba ne potrjuje doslednega razločevanja. Videti je, da se za vedo sicer dosledno uporablja pridevnik genetski , npr. genetski posvet , medtem ko se v zvezi z geni pojavlja tako pridevnik genski , npr. genska banka , genska terapija , kot tudi pridevnik genetski , npr. genetska bolezen , genetska variacija , genetski kod in genetska arhitektura . Ali obstaja pri rabi omenjenih pridevnikov kakšno pravilo ali je raba vezana na posamezne besedne zveze? Bi bilo ustrezneje npr. genska bolezen ali genetska bolezen ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
génska kárta -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
génska knjížnica -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
génska terapíja -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
génski kód -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
génski lókus -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
génski prodúkt -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
génski sklàd -ega skláda m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
génski tók -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
génsko ozirn. prisl. biol. izraža, da je kaj določeno glede na gene SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
génsko zdrávljenje -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
homológni kromosóm -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
homológni kromosóm -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Izražanje proteinovMikrobiologi se ne moremo zediniti o pravilnem slovenskem terminu za angleški termin protein expression . Situacija je sledeča: termin protein expression (torej izražanje proteinov ) je v tuji znanstveni literaturi zelo pogosto uporabljan (o tem priča več kot 200.000 člankov v podatkovni bazi ScienceDirect). Pri prevajanju v slovenščino pa prihaja do razhajanj v strokovni javnosti, saj nekateri trdijo, da termin izražanje proteinov ni ustrezen (naj bi bil žargonski), pravilen termin naj bi bil le izražanje genov . Težava, ki se pri tem pojavi, je, da se termin gene expression (torej izražanje genov ) v tuji literaturi pojavlja v pomensko drugačnih formulacijah (kjer gre dejansko za sledenje stopnjo nižje, na ravni RNA). Prosim vas torej za mnenje – ali je v tem primeru res mogoče reči, da je izražanje proteinov žargonski izraz, izražanje genov pa ne?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Kako je bolje: »gensko« testiranje ali »genetsko« testiranje?Kaj je pravilno: genski ali genetski test/material/značilnosti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kartírati kartíram nedovršni in dovršni glagol [kartírati] 1. izdelovati zemljevide, karte določenega območja; SINONIMI: kartografirati 1.1. vnašati, prikazovati podatke o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografirati
2. iz biologije prepoznavati, določati položaj, funkcijo česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kartieren, iz ↑karta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
klonírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kloníranje (ȋ) koga/kaj ~ gene
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
konstitutívno izrážanje géna -ega -a -- s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
korónavírusni pridevnikki je v zvezi s koronavirusi, zlasti zelo nalezljivim koronavirusom SARS-CoV-2
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
lók Frazemi s sestavino lók:
bíti napét kot lók,
izogíbati se kómu/čému v velíkem lóku,
izogníti se kómu/čému v velíkem lóku,
napénjati lók,
ne napénjati lóka,
obíti kóga/kàj v velíkem lóku,
ógniti se kóga/čésa v velíkem lóku,
prenapénjati lók,
prenapét lók,
prenapéti lók,
v velíkem lóku
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati] 1. dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
2. dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
3. ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dedovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
povézana skupína génov -e -e -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
regulatórni gén -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
RNK-polimeráza I -e -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
RNK-polimeráza II -e -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
slavìček -čka m slavec: Kak vlüknyi ſzlavicsek BKM 1789, 414; Ali tak ga gene z-prosnyov szlavicsek KAJ 1870, 15; I szlavicsek dönk popêva AI 1875, br. 1, 6; Slaviček je kral vsej pevcov AI 1878, 27; Krmit mláde szlavicska KAJ 1870, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
struktúrni gén -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
TajvanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Kitajska provinca Tajvan
IZGOVOR: [tájvan], rodilnik [tájvana]
BESEDOTVORJE: Tajvanec, Tajvanka, Tajvančev, Tajvankin, tajvanski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
tehnologíja rekombinántne DNA -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
transkrípcijski dejávnik -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vlóga Frazemi s sestavino vlóga:
igráti glávno vlógo,
igráti odločílno vlógo,
igráti pomémbno vlógo,
igráti velíko vlógo,
igráti vlógo kóga/čésa,
iméti glávno vlógo,
iméti odločílno vlógo,
iméti pomémbno vlógo,
iméti velíko vlógo,
kdó/kàj ne igrá nobêne vlóge,
odigráti glávno vlógo,
odigráti odločílno vlógo,
odigráti pomémbno vlógo,
odigráti velíko vlógo,
tó ne igrá nobêne vlóge
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vzdrževálni gén -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
žìla -e ž 1. krvna žila: Vena 'Sila KMS 1780, A7; 'Sila Er KM 1790, 92(a); ali ſze i 'ſila vu meni gene KM 1783, 172; Malo, ka mi vſzáko 'zilo ne vtégne BKM 1789, 313; szi je krvno 'silo pretrgao KOJ 1848, 5; Primi gori vsze 'sile KM 1783, 5; kotrige, 'ſile majoucse ſztvári naprej ſztanole KM 1796, 5 2. vodna žila: Máli potoci sze járci ('zile) zovéjo KAJ 1870, 107; ti mores Velikim vodám 'zile zaſzipati BKM 1789, 326
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.