Tiskanje

areč [arẹ̑č arečȋ] samostalnik ženskega spola

vzrok, izvor

PRIMERJAJ: arečiti, uržoh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bik [bȉk

] samostalnik moškega spola

samec goveda; bik

PRIMERJAJ: čamer, govedo, krava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

boršt [bȍršt] samostalnik moškega spola

gozd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cimerski prid. cimbrijski: Cimmerski im. ed. m krajl, en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal (II, 306) Címbri so bili Germani, ki so proti koncu 2. stol. pr. Kr. krenili proti jugu današnje Nemčije, v Galijo in v Španijo. Rimljani so jih dokončno premagali 101 pr. Kr.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

da1 (de, da) veznik

1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da

1.1 s povednim naklonom

1.2 s pogojnim naklonom

2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da

2.1 s povednim naklonom

2.2 s pogojnim naklonom

3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da

3.1 s povednim naklonom

3.2 s pogojnim naklonom

4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da

5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da

5.1 s povednim naklonom

5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena

5.2 s pogojnim naklonom

5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena

6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da

6.1 s povednim naklonom

6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom

7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako

7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si

8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom

9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker

9.1 s povednim naklonom

9.2 s pogojnim naklonom, redko

10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če

10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le

10.2 s pogojnim naklonom

11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da

12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da

12.1 s povednim naklonom

12.2 s pogojnim naklonom

13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

far [fȃr] samostalnik moškega spola

svečenik, žrec
duhovnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

fara [fára] samostalnik ženskega spola

župnija, fara

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

German

Predlog

Germana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik indoevropske skupine ljudstev

v množini Germani indoevropska skupina ljudstev

IZGOVOR: [germán], rodilnik [germána]

BESEDOTVORJE: German, Germanka, Germanov, Germankin, germanski

ZVEZE: stari Germani

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Germán -a m, preb. i. (ȃ) |pripadnik indoevropske skupine ljudstev|
Germánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Germáni -ov m mn., preb. i. (ȃ) |ljudstvo|
germánski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

germánij germánija samostalnik moškega spola [germáni]

trd krhek element sivkasto bele barve, kemijski element; simbol: Ge

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Germanium iz nlat. germanium iz Germania ‛Nemčija’

germánstvo -a s (ȃ)
lastnosti, značilnosti Germanov: njegovo germanstvo jo je odbijalo / nav. ekspr. srdit nasprotnik germanstva nemštva / spopad med slovanstvom in germanstvom Germani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

germánstvo -a s, pojm. (ȃ) ~ v njegovem značaju; nasprotnik ~a nemštva; skup. spopad med slovanstvom in ~om Germani

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

gori1 [góri] prislov

gori

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

iti [íti grẹ́m] in [ídem] dovršni glagol

iti

PRIMERJAJ: pojti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kamen [kámen] samostalnik moškega spola

kamen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kričati [kričáti kričím] nedovršni glagol

kričati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

krik [krȋk] samostalnik moškega spola

krik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kvajst [kvājst] samostalnik moškega spola

gnojna oteklina (na repu goveda)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

leska1 [lẹ́ska] samostalnik ženskega spola

grm leska, LATINSKO: Corylus avellana

PRIMERJAJ: lešča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

lešča [lẹ́šča] samostalnik ženskega spola

grm leska, LATINSKO: Corylus avellana

PRIMERJAJ: leska1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mali [mȃli] pridevnik

mali

PRIMERJAJ: manjši

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mej [mej] predlog

med

PRIMERJAJ: med3

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mlȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

naslanjati se [naslȃnjati se naslȃnjam se] nedovršni glagol

naslanjati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Nastanek ugrofinskih jezikov v Evropi

Zanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

petêlin Frazemi s sestavino petêlin:
gálski petêlin, gálski petelíni, kot petêlin na gnóju, rdéči petêlin, spustíti rdéčega petelína, ukrotíti rdéčega petelína, vstájati s petelíni, zbújati se s petelíni

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

raca [ráca] samostalnik ženskega spola

žival raca, LATINSKO: Anas

PRIMERJAJ: racman

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

rahel [ráhǝu̯] pridevnik

rahel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

-slanjati [slȃnjati slȃnjam] glagol, samo v sestavi

PRIMERJAJ: naslanjati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

sloneti [slonẹ́ti sloním] nedovršni glagol

sloneti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

soródnik -a m (ọ̑)
človek v razmerju do človeka, iz katerega izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: obiskal jih je sorodnik; biti sorodnik koga, star. komu; pomagati sorodniku; sorodnik po materini, očetovi strani / bližnji, daljni, najožji sorodniki; krvni sorodnik
♦ pravn. krvni sorodnik ali sorodnik po posvojitvi; sorodnik v ravni, stranski črti
// bitje ali vrsta bitij v razmerju do bitja, iz katerega izhaja, ali glede na skupnega prednika: tudi orangutan in gibon sta človekova sorodnika; morski zvezdi je najbližji sorodnik morski ježek; izumrli sorodnik medveda / tudi Germani in Romani so jezikovni sorodniki Slovanov / paprika je sorodnik paradižniku in tudi tobaku
// ekspr. kar je v razmerju do česa drugega z določenimi enakimi, podobnimi lastnostmi: železo in njegovi sorodniki; ta strup proti sadnim škodljivcem ima več kemičnih sorodnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

sôsed in sósed -éda m, im. mn. sosédje in sosédi (ó ẹ́; ọ́ ẹ́)
1. kdor živi, prebiva blizu koga: sosed rad pomaga; midva sva soseda; obiskovati sosede; kakšne ljudi imaš za sosede; tožiti se s sosedom; najbližji sosed; spori s sosedom / ekspr.: Blegoš in njegovi sosedje sosednji hribi; hotel je sosed železniške postaje stoji zraven, blizu nje / kot nagovor dobro jutro, sosed
● dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov
// kdor je najbližje koga v kaki smeri: profesor ni vprašal mene, ampak mojega soseda na desni; med predstavo je šepetala s sosedom; bil je moj sosed pri mizi
2. nav. mn. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: Germani so sosedje Slovanov; naši hrvaški sosedje / publ. imeti dobre odnose z vsemi sosedi sosednjimi državami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

špana [špána] samostalnik ženskega spola

družabna igra špana; mlin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

španati [špȃnati špȃnam] nedovršni glagol

igrati špano

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

štrukelj [štrúkǝlj štrúkǝljna] samostalnik moškega spola

neko praznično pecivo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tolmačiti [tolmáčiti tolmȃčim] nedovršni glagol

razlagati, prevajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tolst [tȏu̯st] pridevnik

tolst, debel

PRIMERJAJ: tolsk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

trot [trọ̑t] samostalnik moškega spola

čebelji samec; trot
kdor plača zapitek v gostilni

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

velblọ̑d -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

všegarica [všẹ̄garica] samostalnik ženskega spola

pomočnica pri porodih; babica

PRIMERJAJ: baba, težkulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Zakaj pišemo besedo »kozak« z malo začetnico?

Na spletu sem našla pojasnilo, da so kozaki »poimenovanje za skupino več ljudi, ki živijo v južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, znanih po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu« (na vaši strani je podobna razlaga: kozak).

Prijateljičinemu sinu lektoriram seminarsko nalogo iz zgodovine, v kateri raziskuje Kozake in jih zapisuje z veliko začetnico. Priznam, da mi deluje čudno, če je beseda zapisana z malo, a do pred kratkim sem bila prepričana, da so Kozaki ljudstvo. Sva se pa dogovorila, da z veliko zapišem Zaporoške kozake in Donske Kozake (ki sami sebe opredeljujejo kot ljudstvo).

Kaj je torej bolj prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.