gìbek -bka -o prid. šibek, slaboten: K-toj pouti me ſzrczé gibko, I tejlo je nedovolno SŠ 1796, 162; ſzmrt mi je odvzéla, I gibkoga mojga telovna 'sivlejnya SŠ 1796, 148; nepridrü'zi sze k tim gizdávim, i k tim na lá'z gibkim TA 1848, 33
nèdovòlen -lna -o prid. nezadosten: K-toj pouti me ſzrczé gibko, I tejlo je nedovolno SŠ 1796, 162