Tiskanje

bati se bojim se nedovršni glagol

1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se

1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka

1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji

1.2 kdo; koga/česa, pred čim

1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim

2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se

2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj

3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si

FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

česati češem/česam nedovršni glagol

1. kdo; koga potegovati po kom/čem z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: praskati

2. kot slovarski zgled povzročati neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju; SODOBNA USTREZNICA: srbeti

3. kdo; kaj z orodjem uravnavati, gladiti; SODOBNA USTREZNICA: česati

FREKVENCA: 15 pojavitev v 5 delih

FRAZEOLOGIJA: česati koga v ušesih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati

1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti

2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati

3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati

3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati

4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se

5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati

6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj

7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti

8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati

9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati

10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za

10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga

10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati

11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati

12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj

13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti

14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za

15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti

16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom

17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti

17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih

FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gladek prid., F25, aequus, -a, -um, ravnu, gladku, pravu; allaevo, -are, glatku, ravnu délati; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; blanditias adhibere, lubeṡnive, ſladke, gladke beſſéde nuzati; canora vox, lépa gladka ṡhtima; carta lenis, gladek papyr; depolire, gladku délati; dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, inu gladku délati; enodatus, -a, -um, reṡvèṡan, reṡvoṡlán, gladek; enodis, et hoc enode, preṡ voṡla, gladku; erugare, tú garbaſtu gladku ſturiti; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabrum, gladku, pres laſſy; interrasilis, gladik; laevigare, laevare, gladiti, gladku inu ravnu délati; laevis, -ve, gladek; laevitas, rován, gladka rován; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; lubricus, -a, -um, polṡèzh, gladek; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; polire, gladiti, palirati, gladku délati; politus, -a, -um, poglajen, paliran, gladik ſturjen; tritus, -a, -um, riban, ṡriban, ṡnuzan, gladik; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gláditi 1., glȃdim, vb. impf. 1) glätten; polieren, Cig. (T.); g. britev, abziehen, Cig.; perilo g., glätten, bügeln, Cig., Jan.; rollen, C.; — jezik g., die Sprache vervollkommnen, nk.; — smreke g., Fichtenbäume entästen, Jarn.; — 2) streicheln; g. koga po čelu, po licu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gladíti 2., gladím, vb. impf. gladoven, skop biti: zelo je gladila in otroke stradala, Gor.-DSv.; — prim. gladeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gláditi -im nedov. stradati: ako ni negládi, ni ne séia ete ſzvéti Sacramentom SM 1747, 41; ta ménsa deca gladí KAJ 1870, 61

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

glàditi gládim nedov. gladiti: Mo'sá, ona lepou gládi SIZ 1807, 52
glàditi se gládim se gladiti se: gládimo ſze ino ſze lejpi naprávlamo KŠ 1754, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gladiti [gláditi glȃdim] nedovršni glagol

gladiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gladiti glagol

PRIMERJAJ: glajen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

gladiti nedov., F15, blandiri, ſe radovati, eniga gladiti, tudi milovati, ſe perliṡovati; circummulcere, lipú ſnaṡhnu gladiti, ſhtrikati; delaevare, gladiti; demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati; laevigare, laevare, gladiti, gladku, inu ravnu délati; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; mulcere, gladiti, radovati, perliṡovati; palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati; permulcere, pogladiti, gladiti; polire, gladiti, palirati, gladku délati; pumex, -cis, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; pumicare, s'takeſhnim kamenam gladiti; remulcere, ṡupèt gladiti, inu ſe rodovati, ſe ṡupèt perliṡovati; titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi, máh od ſukna

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gladiti -im nedov. gladiti, božati: Sakaj shene sò mazhke nature, mazhika kadar jo gladish 2. ed., inu krotku pruti nij gouorish gladiti se dobrikati se, muckati se: ona ſe pruti tebi gladi 3. ed., inu krotka iskashe (II, 170)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gladiti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gladiti glag. nedov. ♦ P: 4 (BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gladiti (se) glagol

PRIMERJAJ: glajen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

glȃdkati, -am, vb. impf. = gladiti 1), Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

glajen deležnik

PRIMERJAJ: gladiti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

glajnik [glajník] samostalnik moškega spola

kdor gladi, polira

PRIMERJAJ: gladnik2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

glòdati -am nedov. gladiti, drgniti: Dorgolni, glodati, csouvati KOJ 1833, 154; Szrame'sliva 'senszka sze krouto negloda okoli mo'skih KOJ 1845, 32; szo obláczke puni nebeszkoga ognya, steri sze po vötri glodajo KOJ 1845, 103; Či jo glodamo, predé AI 1878, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kamen m, F130, alum, ṡeliszhe, kateru s'kamina raſte; antae, -arum, vratni kameni na ſtranéh; baptisterium, karſtni kamen; calculus renum, kamen v'obiſtih; chalazias, ena ſorta ṡhlahtniga kamena; cotes oleares, olnati kameni; gemmifer, -a, -um, kateri ṡhlahtne kamene noſſi; incisus, -a, -um, en iſékan kamen, v'ti viṡhi, kakòr ſe malinṡki kameni naſékajo, naſékan, ṡklépan; mola, -ae, malyn, malin, malinṡki kamen; naphtha, kamena olie, ali ṡhveplu; paries diplinthiuis, ṡa dvá kamena debel ṡyd, ali ſteina; petra, -ae, ena ṡhkala, ali en kamin, pezhina, pèzh; pumex, lahki kamen, murṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; pumicare, s'takeſhnim kamenam gladiti; silex, -cis, ognîenik, terd kamen, kremen, kamen ṡa ogîn kreſſati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

lagko sam., demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

likati [lȋkati] nedovršni glagol

gladiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

mehčati nedov., F4, lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; mollescere, mehzhati, mehkú perhajati; mollire, mehzhati, mèzati; remollire, ṡupèt mehzhati, ali ṡmehzhati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

milovati nedov., blandiri, ſe radovati, eniga gladiti: tudi milovati, ſe perliẛovati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.-C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru-Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.-Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.-M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.-C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

narediti dov., F15, accommodare, pernarediti, narediti; adornare, lipú zirati, ali pozirati, flètnu narediti, perpraulati; contechnari, kei kai golufniga narediti; disponere, reſtaviti, reṡlozhiti, narediti, narovnati; dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati; exornare, pozirati, lipú narediti; extruere, zimprati, ṡydati, narediti, gori poſtaviti; foedare, oſmraditi, poſmraditi, gardu narediti; formare, ſhtaltati, narediti, perpraviti, furmati; interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanie, de ſe ima molzhati, inu odahniti; irrugare, ṡgarblenu naredi, ṡgarbiti; levigare, glahku[!] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; obnubilare, temnu narediti, pooblazhiti; obscurare, ṡatemniti, neṡaſtopnu narediti; ordinare, reſtaviti, odlozhiti, nameiniti, porozhiti, narediti; perornare, lipú pozirati, inu narediti; reconcinnare, ṡupèt ṡrovnati, ṡupèt prou ſturiti, ali narediti; spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtu narejati, ali narediti; viam apperire, poot narediti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pogladiti dov., F4, commulcere, pogladiti, vtolaṡhiti, ẛmyriti; permulcere, pogladiti, gladiti; repolire, ṡupèt ozhiſtiti, pogladiti, palirati; repumicare, ṡupèt, ali vezhkrát s'lahkim kamenam pogladiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

poglájati, -am, vb. impf. ad pogladiti, = gladiti, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

polahčati dov., F2, lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; medicamenta anodyma, arznie, katere bolezhino polahzhajo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

polirati nedov., F4, collustrare, oſvitleti, palirati, ozhiſtiti, ſvitlu ſturiti, okuli gledati; polire, gladiti, palirati, gladku délati; pumex, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; repolire, ṡupèt ozhiſtiti, pogladiti, palirati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

potipati dov., F4, attrectare, ſe dotakniti, potipati; expalpare, otipati, potipati, reſtipati; palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati; praecontrecta, poprei otipati, potipati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

preoblẹ̑ka, f. 1) die Umkleidung, der Kleiderwechsel, Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad); redovna p., die klösterliche Einkleidung, Cv.; — 2) die zum Umkleiden bestimmte Kleidung, das Wechselkleid, Cig., Jan., C.; — die Leibwäsche, Svet. (Rok.), Levst. (Pril.), Erj. (Som.), Vrt., DZ.; narejena p., fertige Wäsche, DZ.; gladiti in zgibati preobleko, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prilizovati nedov., mulcere, gladiti, radovati, perliṡovati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prilizovati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prilizovati se nedov., F6, adulari, ſe radovati, perliẛovati, ſe pervaditi; blandiri, ſe radovati, eniga gladiti: tudi milovati, ſe perliẛovati; parasitaster, -tri, kateri ſe taku perliṡuje, inu dobre piſſelze pojéda; remulcere, ṡupèt gladiti, inu ſe radovati, ſe ṡupèt perliṡovati; subblandiri, ſe radovati, po malim perliṡovati; supparasitari, ſe ṡhmaihlati, ali perliṡovati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

priradovati nedov. in dov., demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

radovati nedov., mulcere, gladiti, radovati, perliṡovati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: radovati nedov., blandiri, raduvati. Hypol. c.21. T. K. [118: nam tu poſvitnu radovánje inu veſsélje ſhe dopade. Pohlin se je pri navedku zmotil, zapisati bi ga moral pri besedi radovanje.]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

radovati se nedov., F6, adulari, ſe radovati, perliẛovati, ſe pervaditi; aſsentari, ſe radovati, ẛhmaihlati; blandiri, ſe radovati, eniga gladiti; lactare caudä, s'rèpom ſe radovati, mahati; remulcere, ṡupèt gladiti, inu ſe radovati, ſe ṡupèt perliṡovati; subbladiri, ſe radovati, po malim perliṡovati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

snažno2 prisl., F6, circummulcere, lipú ſnaṡhnu gladiti, ſhtrikati; civiliter, zhednu, ſnaṡhnu, po purgarṡku; collihere, collinere, lipú ſnaṡhnu maṡati, ẛhalbati; condecorè, ſnaṡhnu; lautè, ſlaṡhnu[!], po goſpoṡku, zhednu, poſhtenu, obilnu; polite, lipú, gladku, ṡnaṡhnu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

štrihan -a prid. poslikan: njemu ner ble dopade polna misa! inu shtrihani im. mn. m glaſhi (V, 36) Tvorjeno iz štrihati ← srvnem. strīchen ‛gladiti, barvati’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

štrihati [štrȋhati štrȋham] nedovršni glagol

mazati
gladiti, božati
tepsti s šibo; šibati

PRIMERJAJ: štrihalnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

štrikati nedov., F2, circummulcere, lipu ſnaṡhnu gladiti, ſhtrikati[!]; phrygio, -onis, en moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom Aidovṡku déllu dela, ali ṡhtika, inu ṡhtrika

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

tečljati nedov., palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

tipati nedov., F2, demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati; palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

troštati nedov., F8, confortare, troſhtati, potroſhtati, k'véku perpraviti; consolari, troſhtati, potroſhtati; inconsolabilis, -le, kar ſe nepuſty troṡhtati, nepotroṡhtliu, neodṡhalnen; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; respondens, responsor, odgovornyk, kateri odgovarja, troṡhta; solari, troṡhtati [str. 202b ]; solari, troṡhtati, potroṡhtati [str. 203a ]; sperabilis, -le, kar se more eden troṡhtati, ali vupa ṡadobiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ugladiti dov., F5, elimare, ſpiliti, odpiliti, vgladiti; glabrare, poṡkubſti, vgladiti, obṡkubſti, ogoliti; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti; levigare, glahku[!] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; perpolire, lipú ſpalirati, vzhiſtiti, vſnaṡhiti, vgladiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ukrotiti (v'krotiti) dov., F14, commitigare, v'kúp ſtolaṡhiti, v'krotiti, v'tolaṡhiti; demitigare, vkrotiti, vtolaṡhiti; domare, vkrotiti, pervaditi; domiturus, -a, -um, kateri ima kai vkrotiti, premoiſtriti, vtolaṡhiti, v'ſtráh perpraviti; edomare, prov v'krotiti, premoiſtriti, v'ſtráh vṡèti; flexanimus, -a, -um, tú kar ſerzé vkroty, reṡmehzha tega ſerzá; imperiosus, -a, -um, kateri je kai premoiſtril, vkrotyl, premogel; indomabilis, -le, nekrotliu, kateri ſe ne more vkrotiti; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; mansuefacere, vkratiti[!]; mitigare, vtolaṡhiti, vteſhiti, vkrotiti; perdomare, premozhi, cilú vkrotiti, lipú pervaditi, pokorniga ſturiti; popysma, -tis, tú ṡvishanîe, ali teplanîe, de ſe en koîn vkroty; tranquillare, myrnu, ali tihu ſturiti, vkrotiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.