glágol -a m (á) spregati ~; dovršni, nedovršni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nabráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. naberó, nam. nabràt; drugo gl. brati (á é) komu koga/kaj ~ materi šopek zvončkov; ~ nove naročnike; poud. ~ (si) novih moči |odpočiti se, okrepiti se|
nabráti se -bêrem se (á é) Na šipi so se nabrale kapljice; Nabralo se je dosti dela
nabráti se ga -bêrem se ga (á é) omilj. |napiti se alkoholne pijače|
nabráti si -bêrem si (á é) poud. |dobiti, pridobiti si|: kaj ~ ~ izkušnje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nabrénkati -am dov. -an -ana; nabrénkanje (ẹ̑) poud. komu kaj Zdravnik mu je nabrenkal še tri mesece ležanja |naložil, predpisal|; Nabrenkala mu je veliko očitkov |jezno izrekla|
nabrénkati jih -am jih (ẹ̑) knj. pog., poud. komu ~ ~ učencem |ošteti jih|
nabrénkati se -am se (ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se|: česa ~ ~ vina
nabrénkati se ga -am se ga (ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pokídati -am dov. -an -ana (í ȋ) star. kaj ~ gnoj skidati; ~ hlev počistiti, očistiti
pokídati ga -am ga (í ȋ) knj. pog., poud. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
pokídati jo -am jo (í ȋ) knj. pog., poud. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
pokídati se -am se (í ȋ) poud. Ptič se mu je pokidal na klobuk |se iztrebil|; knj. pog., poud. pokidati se na koga/kaj ~ ~ ~ navodila |ne upoštevati jih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

polomíti -lómim dov. polómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ ograjo, stol; poud. ~ uro |pokvariti|; poud. polomiti koga v pretepu so ga polomili |hudo poškodovali|; polomiti komu/čemu kaj ~ drevesom vrhove; poud. ~ komu kosti, rebra |zelo ga pretepsti|
polomíti ga -lómim ga (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud. |narediti neumnost, napako|: Pošteno ga je polomil; ~ ~ pri izpitu
polomíti jo -lómim jo (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud. |narediti neumnost, napako|
polomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) poud. ~ ~ pri padcu |hudo se poškodovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

posráti -sérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. kaj ~ stranišče |umazati z iztrebljanjem|
posráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
posráti jo -sérjem jo (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
posráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. Ves se je posral |se umazal z iztrebljanjem|; ~ ~ v hlače |iztrebiti se|; nizk. posrati se na koga/kaj ~em ~ nate |ne cenim te|; ~em ~ ~ predpise |ne upoštevam jih|; nizk. posrati se pred kom ~ ~ ~ napadalcem |zbati se, izgubiti pogum|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pošíniti -em dov. pošínjen -a (í ȋ) poud. kaj ~ nov izgovor |domisliti se, izmisliti si|
pošíniti ga -em ga (í ȋ) knj. pog., poud. |dobro povedati, narediti|
pošíniti jo -em jo (í ȋ) knj. pog., poud. |dobro povedati, narediti|
pošíniti se -im se (í ȋ) star. sključiti se, upogniti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ drva; ~ veje z dreves; poud. Cesta ~a reko |je speljana čez|; poud. sekati koga po čem Veje ga ~ajo ~ obrazu |tolčejo, udarjajo|; poud. sekati komu kaj ~ upornikom glave |obglavljati jih|; poud. sekati v koga/kaj Strele ~ajo ~ drevesa |udarjajo|; poud. sekati po kom ~ s puškami po sovražniku |streljati na sovražnika|; poud. sekati z/s čim ~ s palicami |tolči, udarjati|
sékati ga -am ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |delati neumnosti|: Nehaj ga sekati
sékati jo -am jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ peš
sékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. Železnica in cesta se ~ata |križata|; obrt. Blago se ~a |se trga po pregibih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brísati bríšem nedov. brišóč, brisáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; brísanje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; ~ prah s cunjo; dov. ~i ime s seznama |izbriši|; brisati kaj ob kaj ~ čevlje ob predpražnik; brisati kaj v kaj ~ roke v brisačo; voj. žarg. brisati po čem ~ ~ tanku z mitraljezom |streljati|
brísati jo bríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |teči, hiteti|
brísati se bríšem se (í ȋ) Meje med ljudmi se ~ejo |izginjajo|; brisati se v kaj ~ ~ ~ predpasnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cedíti -ím nedov. cêdi -íte in cédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cejèn -êna; cejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Polž ~i slino; ~ mleko precejati; cediti kaj iz česa ~ sok iz limone
cedíti jo -ím jo (í/ȋ í) poud. ~ ~ za zajcem |teči|
cedíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se ~i iz rane; ~ ~ po bradi; poud. Sline se mu ~ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužka|; brezos. Od streh se je cedilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cúkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cúkanje (ú ȗ) knj. pog. koga za kaj očeta ~ ~ rokav potegovati; knj. pog. cukati kaj iz česa ~ nitke iz blaga puliti, vleči; avt. žarg. Motor ~a sunkovito vleče; lov. žarg. Riba ~a prijema; brezos., knj. pog. cukati koga ~a me v rami trga me, kljuva mi
cúkati ga -am ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|
cúkati se -am se (ú ȗ) knj. pog. za kaj Otroci se ~ajo za bombone pulijo, prerivajo; knj. pog. cukati se z/s kom Fant se rad ~a z vrstniki pretepa, ruje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cvréti cvrèm nedov. cvrì -íte, cvróč; cvŕl -a, cvrét, cvŕt -a; cvrênje tudi cvŕtje; (cvrèt/cvrét) (ẹ́ ȅ) kaj ~ jajca, piščanca
cvréti jo cvrèm jo (ẹ́ ȅ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti z vso naglico |teči, bežati|
cvréti se cvrèm se (ẹ́ ȅ) poud. ~ ~ ves dan na plaži |biti na vročem soncu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dobívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dobívanje (í) kaj ~ darila, pisma; ~ sive lase |siveti|; ~ ugled; knj. pog. ~ trebuh rediti se; °~ na ugledu postajati ugleden; dobivati kaj iz česa ~ žveplo iz žveplove rude pridobivati
dobívati jih -am jih (í) knj. pog., poud. |biti (večkrat) tepen|: ~ ~ od očeta; ~ ~ po grbi
dobívati se -am se (í) knj. pog. sestajati se, shajati se: z/s kom ~ ~ z dekletom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

domíšljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; domíšljanje (í) kaj ~ svoj odnos do umetnosti; neobč. domišljati koga na kaj ~ soseda na plačilo spominjati
domíšljati se -am se (í) neobč. koga/česa ~ ~ znancev, preteklosti spominjati se
domíšljati si -am si (í) ~ ~ preveč; neobč. domišljati si kaj ~ ~ vse najhujše misliti si, predstavljati si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

domišljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; domišljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ probleme domišljati; neobč. domišljevati koga česa, na kaj ~ sodelavca obljube, na obljubo spominjati
domišljeváti se -újem se (á ȗ) neobč. koga/česa ~ ~ preteklosti spominjati se
domišljeváti si -újem si (á ȗ) neobč. kaj ~ ~ vse drugače, kot je v resnici misliti si, predstavljati si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izgovárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izgovárjanje (ȃ) kaj ~ ime, samoglasnike; izgovarjati koga ~ sina, da je bolan |opravičevati|
izgovárjati se -am se (ȃ) Zaman se ~aš; izgovarjati se na koga/kaj ~ ~ ~ bolezen
izgovárjati si -am si (ȃ) kaj ~ ~ hrano, stanovanje pri izročanju posestva |zagotavljati si|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izgovoríti -ím dov., nam. izgovôrit in izgovorít/izgovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) kaj ~ ime, samoglasnik; star. Ko je izgovoril, so mu ploskali |prenehal govoriti|; star. izgovoriti koga pred kom ~ hčer pred gosti |opravičiti|; star. izgovoriti komu kaj Oče mu je izgovoril pol posestva |zapisal|
izgovoríti se -ím se (í/ȋ í) poud. Prišel je na obisk, da se ~i |se nagovori, izpove|; izgovoriti se na koga/kaj ~ ~ ~ dež; Izgovoril se je, da ne utegne
izgovoríti si -ím si (í/ȋ í) kaj ~ ~ hrano in stanovanje |zagotoviti si|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkričáti -ím dov.; drugo gl. kričati (á í) kaj ~ nekaj besed; poud. ~ navdušenje, srečo |silovito, brez pridržka izraziti|
izkričáti se -ím se (á í) poud. Pusti ga, naj se ~i |pove vse, kar ga teži, vznemirja|
izkričáti si -ím si (á í) poud. ~ ~ grlo, pljuča |okvariti s kričanjem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkupíti in izkúpiti -im dov.; drugo gl. kupiti (í/ȋ/ú ú) redk. ~ veliko vsoto pri prodaji iztržiti, dobiti; knj. pog., poud. ~ poškodbo v pretepu |dobiti|
izkupíti jo in izkúpiti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Izkupil jo je od očeta
izkupíti jih in izkúpiti jih -im jih (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Ta jih bo še izkupil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izmakníti in izmákniti -em dov. izmákni -te in -íte; izmáknil -íla, izmáknit, izmáknjen -a; izmáknjenje; (izmáknit) (í/ȋ/á á) kaj ~ podstavek, zagozdo; omilj. ~ denar, uro |ukrasti|; izmakniti komu kaj ~ fantu roko |odmakniti|; ~ otroku igračo |neopazno vzeti|
izmakníti jo in izmákniti jo -em jo (í/ȋ/á á) poud. |na skrivaj oditi|: ~ ~ iz hiše
izmakníti se in izmákniti se -em se (í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ nevarnosti, odgovoru; ~ ~ sosedu, policiji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kadíti -ím nedov. kádi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, kajèn -êna; kajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ tobak; ~ meso prekajevati; ~ prepovedano; Peč ~i se kadi; poud. kaditi komu |hvaliti ga|
kadíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. ~ ~ po klancu |teči|
kadíti se -ím se (í/ȋ í) Peč se ~i; brezos. Iz dimnika se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

láskati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; láskanje tudi laskánje (á) neobč. prijati, ugajati: komu Priznanje mu ~a; ~a ji, da jo cenijo
láskati se -am se tudi láskati -am (á) neobč. komu ~ ~ dekletu dobrikati se, prilizovati se
láskati si -am si (á) ~a ~, da ga ljudje spoštujejo prepričan je, domišlja si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lomíti lómim nedov. lômi -íte, -èč -éča; lômil -íla, lômit, lómljen -a; lómljenje; (lômit) (í/ȋ ọ́) kaj ~ kruh; ~ kamenje |pridobivati|; publ. ~ stare, preživele nazore odpravljati, premagovati; publ. lomiti kopja za kaj, z/s kom bojevati se; fiz. Prozorno telo ~i svetlobo |odklanja|; slabš. ~ angleščino |slabo govoriti|; lomiti koga Božjast ga ~i; poud. Jeza ga ~i |Zelo je jezen|; brezos., poud. Kar ~i jih od smeha |Zelo se smejejo|
lomíti ga lómim ga (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud.: ~ ~ celo noč |počenjati neumnosti, veseljačiti|; ~ ~ pri šolski nalogi |delati napake|
lomíti se lómim se (í/ȋ ọ́) Črta se ~i; neobč., poud. ~ ~ v sebi |izgubljati moč, trdnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljam
môči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|
môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nabírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nabíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ meščane za prostovoljno akcijo; ~ češnje; nabirati komu kaj ~ otrokom borovnice
nabírati si -am si (í ȋ; ȋ) poud. |dobivati, pridobivati si|: kaj ~ ~ izkušnje
nabírati se -am se (í ȋ; ȋ) Čelo se mu ~a v gube; poud. V njej se ~a jeza |narašča|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nacedíti -ím dov. nacédil -íla, nam. nacedít/nacedìt; nacejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj To smolo so nacedile smreke; slabš. nacediti koga ~ soseda z žganjem |napojiti, opiti|
nacedíti se -ím se (í/ȋ í) Iz satja se je nacedilo še nekaj medu; knj. pog., poud. nacediti se česa ~ ~ žganja |napiti se|
nacedíti se ga -ím se ga (í/ȋ í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nadélati -am dov. -an -ana; nadélanje (ẹ́ ẹ̑) alp. |napraviti prehodno|: kaj ~ pot čez steno
nadélati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. Za danes smo se nadelali |dovolj delali|
nadélati se ga -am se ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nagrméti -ím dov.; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) poud. |množično, hrupno priti|: V hišo so nagrmeli vojaki
nagrméti se -ím se (ẹ́ í) poud. proti komu/čemu Dovolj so se nagrmeli proti takemu ravnanju |glasno protestirali|
nagrméti se -í se (ẹ́ í) Ali se ne bo nikoli nagrmelo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nakloníti -klónim dov. naklôni -íte; naklônil -íla, naklônit, naklónjen -a; naklónjenje (í/ȋ ọ́) neobč. komu kaj ~ otrokom ljubezen podariti, nameniti, posvetiti; Usoda jim je naklonila zmago zmagali so; star. nakloniti koga k/h čemu Razmere so ga naklonile k delu prisilile
nakloníti se -klónim se (í/ȋ ọ́) zastar. komu ~ ~ publiki pokloniti se
nakloníti si -klónim si (í/ȋ ọ́) star. |pridobiti si naklonjenost|: koga/kaj ~ ~ občinstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nakresáti -kréšem dov.; drugo gl. kresati (á ẹ́) poud. koga Gospodar ga je nakresal |pretepel|; ~ sovražnika |premagati|
nakresáti se -kréšem se (á ẹ́) knj. pog., poud. |napiti se|: česa ~ ~ žganja
nakresáti se ga -kréšem se ga (á ẹ́) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nalésti se -lézem se dov., nam. nalést se/nalèst se, nalézen -a; drugo gl. lesti (ẹ́ ẹ̑) česa ~ ~ davice
nalésti se ga -lézem se ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nalésti -lézem (ẹ́ ẹ̑) nalesti se: kaj ~ bolezen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

namísliti -im dov. namíšljen -a (í ȋ) neobč. kaj Govor je namislil spotoma si je izmislil
namísliti se -im se (í ȋ) neobč. o čem Namislil se je o tem, kar je doživel |veliko je razmišljal, premišljeval|
namísliti si -im si (í ȋ) star. kaj Risba je taka, kot si jo je namislil zamislil; star. namisliti si kaj o kom izmisliti si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

napéti2 -pôjem dov., nam. napèt/napét; drugo gl. péti (ẹ́ ó) poud. |reči, povedati|: komu kaj ~ očetu same očitke
napéti se -pôjem se (ẹ́ ó) česa ~ ~ popevk
napéti jih -pôjem jih (ẹ́ ó) knj. pog., poud. komu ~ ~ možu |ošteti ga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

napíti -píjem dov., nam. napít/napìt; napítje; drugo gl. piti (í) komu ~ prijatelju nazdraviti; poud. napiti koga z/s čim ~ soseda z vinom |napojiti, opijaniti|
napíti se -píjem se (í) česa ~ ~ mleka; Deske so se napile vlage; poud. Večkrat se ~e |je pijan|
napíti se ga -píjem se ga (í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|: preveč se ga napiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nažréti -žrèm dov., nam. nažrèt/nažrét; nažrétje in nažŕtje; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ) poud. kaj Rja je nažrla ograjo |najedla|
nažréti se -èm se (ẹ́ ȅ) koga/česa poud. Krava se je nažrla sveže trave |se je najedla|; nizk.: Fant se je nažrl cmokov |se najedel|; ~ ~ vina |napiti se|; slabš. Nažrla se je svojega fanta |naveličala|
nažréti se ga -èm se ga (ẹ́ ȅ) nizk. |napiti se alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu kaj ~ delavcu plačilo obljubljati; neobč. Letina dobro ~a kaže
obétati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu kaj športniku se ~a uspeh; ~a ~ vroč dan
obétati si -am si (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. pričakovati: kaj ~ ~ koristi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odpočíti -počíjem dov.; drugo gl. počíti (í ȋ) redk. kaj ~ noge odpočiti si; redk. leči in ~ odpočiti se, odpočiti si
odpočíti se -počíjem se (í ȋ) od česa ~ ~ ~ dela; Ko se ~ijemo, odidemo
odpočíti si -počíjem si (í ȋ) kaj ~ ~ oči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odpočívati -am nedov. -ajóč, -áje; odpočívanje (í) redk. kaj ~ oči odpočivati si; redk. Karavana ~a se odpočiva, si odpočiva
odpočívati se -am se (í) od česa ~ ~ ~ dela; ~ ~ med delom, pri delu
odpočívati si -am si (í) kaj ~ ~ noge

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

oglédati -am dov. oglèj/oglêj oglêjte, star. oglédi -te; -an -ana; oglédanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ prišleca z vseh strani; ~ vso deželo
oglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud. ogledati se za kom/čim ~ ~ ~ službo |začeti iskati, poiskati|; redk. ~ ~ okrog razgledati se
oglédati si -am si (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ ~ novo predstavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ogledováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ogledovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ mesto
ogledováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ v ogledalu; poud. ogledovati se za kom/čim ~ ~ ~ delom |iskati delo|; ogledovati se po kom/čem star. ~ ~ ~ tuji literaturi zgledovati se; redk. ~ ~ ~ okolici razgledovati se
ogledováti si -újem si (á ȗ) koga/kaj ~ ~ slike

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

píhniti -em dov. píhnjen -a; píhnjenje (í ȋ) ~ skozi cev; pihniti koga/kaj ~ prah z mize; knj. pog., poud. ~ gamsa ubiti, ustreliti
píhniti ga -em ga (í ȋ) šalj. Ta ga pa ~e |je zabaven, domiseln|
píhniti jo -em jo (í ȋ) šalj. ~ ~ čez mejo |iti, oditi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pobírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pobíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ kamne iz reke; ~ visoke davke; poud. Bolezen ga ~a |zaradi bolezni slabi, hira|; publ. ~ nagrade na tekmovanjih dobivati; pobirati komu kaj ~ jetnikom orožje
pobírati jo -am jo (í ȋ; ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ iz mesta |hitro hoditi, iti|
pobírati se -am se (í ȋ; ȋ) poud. ~ ~ s tal |vstajati|; pokr. pobirati se z/s kom dobro se pobirati s kom se razumeti, ujemati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. poberó, nam. pobràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ kamenje z njive; poud.: Bolezen ga je zelo pobrala |zelo je shujšal|; ~ pete |oditi, pobegniti|; knj. pog. Omare ~ejo preveč prostora zasedejo; pobrati komu kaj ~ otroku igrače
pobráti jo -bêrem jo (á é) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|: ~ ~ ob pretepu
pobráti se -bêrem se (á ȇ) ~ ~ s tal; slabš. ~ ~ od doma |oditi|; knj. pog. ~ ~ po bolezni opomoči si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pocedíti -ím dov. pocédil -íla, nam. pocedít/pocedìt; drugo gl. cediti (í/ȋ í) knj. pog., poud. kaj ~ nekaj besed med jokom |s težavo reči, povedati|; ~ celo steklenico vina |popiti, izpiti|
pocedíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|
pocedíti se -ím se (í/ȋ í) Kri se mu je pocedila iz nosa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek → sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo
potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|
potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

potôlči -tôlčem [u̯č] dov. potôlčenje; drugo gl. tolči (ó) koga/kaj ~ grude; poud.: ~ nasprotnika |premagati|; ~ rekord |preseči|
potôlči se -tôlčem se [u̯č] (ó) knj. pog. poškodovati se, raniti se
potôlči si -tôlčem si [u̯č] (ó) kaj ~ ~ koleno raniti si, poškodovati si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prásniti -em dov. prásnjen -a; prásnjenje (á ȃ) koga/kaj Mačka ga je prasnila; prasniti z/s čim po čem ~ z vžigalico po škatlici; poud.: ~ iz sobe |steči, švigniti|; ~ v smeh |zasmejati se|
prásniti jo -em jo (á ȃ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |iti, oditi|
prásniti se -em se (á ȃ) ~ ~ do krvi; poud. Patrulji sta se prasnili |se spopadli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

predstáviti -im dov. predstávljen -a; predstávljenje (á ȃ) koga/kaj komu/čemu ~ prijateljico staršem; ~ nov tip avtomobila
predstáviti se -im se (á ȃ) komu/čemu ~ ~ profesorju
predstáviti si -im si (á ȃ) koga/kaj Ta pojav si je težko predstaviti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

predstávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; predstávljanje (á) koga/kaj komu/čemu ~ svoje prijatelje staršem; Slika ~a štiri letne čase; publ.: Vsaka od teh knjig ~a celoto je celota; To ~a velik problem za gospodarstvo je, pomeni
predstávljati se -am se (á) komu/čemu ~ ~ profesorju
predstávljati si -am si (á) koga/kaj ~ ~ različne predmete

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prikadíti -ím dov. prikádil -íla, nam. prikadít/prikadìt; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) poud. Prikadil je k sosedovim |kadeč prišel|
prikadíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. |priteči|: Prikadil jo je iz hiše
prikadíti se -ím se (í/ȋ í) poud. Prikadila se je megla |kadeč se pojavila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razkričáti -ím dov. razkričánje; drugo gl. kričati (á í) poud. kaj ~ slabo novico |razglasiti|; poud. razkričati koga za koga/kaj ~ trgovca za goljufa |razglasiti|
razkričáti se -ím se (á í) poud. na koga/kaj ~ ~ ~ otroke |s kričanjem izraziti jezo|; poud. razkričati se nad kom/čim ~ ~ ~ otroki |s kričanjem izraziti jezo|
razkričáti si -ím si (á í) poud. kaj ~ ~ grlo |s kričanjem utruditi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

robíti in róbiti -im nedov. róbi -te in -íte, -èč -éča; róbil -íla, róbit, róbljen -a; róbljenje; (róbit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ prt; poud. ~ šale |pripovedovati|
robíti jih in róbiti jih -im jih (í/ȋ/ọ́ ọ́) knj. pog., poud. komu Ta mu jih pa ~i |ga ošteva, mu ostro odgovarja|
robíti se in róbiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. Hribi se ~ijo v ostrih obrisih se odražajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

slíšati -im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže; slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori; Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|
slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|
slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stísniti -em dov. stísnjen -a, star. stisnívši; stísnjenje (í ȋ) koga/kaj Hloda sta ga stisnila; ~ kovček z jermenom; ~ otroka k sebi; ~ roko v slovo; zmleti in ~ sadje; poud. Bolezen ga je stisnila |zbolel je|; stisniti koga/kaj za kaj ~ napadalca za vrat; stisniti kaj iz koga/česa ~ sok iz limone iztisniti; poud. ~ nekaj denarja iz staršev |s prigovarjanjem, silo dobiti|; stisniti kaj v kaj ~ papir v kepo; poud. stisniti komu kaj ~ revežu nekaj denarja |nevsiljivo, neopazno dati|; poud., brezos. Ob pogledu na ranjenca ga je stisnilo |je bil ganjen, prizadet|
stísniti jo -em jo (í ȋ) knj. pog., poud.: ~ ~ iz strahu |zbežati|; ~ ~ z zabave |oditi|
stísniti se -em se (í ȋ) Stisnite se, da bo prostor za vse; ~ ~ k materi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

štéti štêjem nedov. štèj/štêj štêjte, -óč; štèl/štél štéla, štét, štét -a; štétje; (štèt/štét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ drevesa na vrtu; ~ pisatelja med slavne ljudi; ~ sebe zraven; šteti koga/kaj za koga/kaj Ne ~e ga več za sina; To dejanje ~emo za upor; šteti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ otroka za srečnega; To ravnanje ~emo za napačno; znati ~; poud. ~e samo dokaz |upošteva se|; neobč.: Hlev ~e k hiši spada; To ne ~e v redno delo sodi; ~ dvajset let biti star
štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca
štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tôlči tôlčem [u̯č] nedov. tôlci -te/-íte, -èč -éča; tôlkel -kla, tòlč/tôlč, tôlčen -a, tôlčenje; (tòlč/tôlč) (ó) koga/kaj ~ grude z motiko; ~ nasprotnika s pestjo; poud. ~ejo jih nadloge |prizadevajo|; ~ orehe; poud.: ~ pomanjkanje |živeti v pomanjkanju|; ~ rekorde |presegati|; ~ sovražnika iz zasede |napadati|; tolči koga po čem ~ fanta po hrbtu; tolči po kom/čem ~ ~ bobnu; publ. ~ ~ najnovejši književnosti napadati, kritizirati jo; poud. ~ ~ sovražniku |silovito streljati|; Dež ~e ~ šipah; Toča ~e; poud.: Za silo še ~emo |shajamo|; Srce mu ~e |močno bije, utripa|
tôlči jo tôlčem jo [u̯č] (ó) knj. pog., poud.: Skupaj jo ~eta navkreber |gresta, hodita|; S težavo jo ~eta skozi življenje |živita|
tôlči se tôlčem se [u̯č] (ó) po čem ~ ~ ~ nogah; poud. ~e ~ ~ prsih, kaj vse je storil |hvali se|; poud. tolči se za kaj ~ ~ ~ svobodo |bojevati se; prizadevati si|; poud. Barve se ~ejo |niso skladne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ubírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ubíranje (í ȋ; ȋ) kaj ~ glasove pevcev; knj. pog., poud.: ~ vesele melodije |peti, igrati|; ~ nove metode |uporabljati, uvajati|
ubírati jo -am jo (í ȋ; ȋ) poud. |iti, hoditi|: ~ ~ peš
ubírati se -am se (í ȋ; ȋ) Zobniki se morajo pravilno ubirati |ujemati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ubráti ubêrem dov., 3. os. mn., privzdig. uberó, nam. ubràt; ubránje; drugo gl. brati (á é) kaj ~ barve pohištva; poud.: ~ novo kitico pesmi |začeti peti|; ~ najbližjo pot v dolino |iti, oditi po najbližji poti|; star. ~ razglašene strune uglasiti; ubrati koga/kaj v kaj ~ omizje v pevski zbor; poud. ubrati kaj po kom/čem ~ korak po godbi |uravnati|
ubráti jo ubêrem jo (á é) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ povprek; ~ ~ v dir |zdirjati|
ubráti se ubêrem se (á é) z/s kom/čim ~ ~ s sodelavci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ubrísati ubríšem dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; ubrísanje (í ȋ) sleng. koga Tiho, če ne te ~em udarim
ubrísati jo ubríšem jo (í ȋ) sleng. hitro oditi, steči: ~ ~ za kom
ubrísati se ubríšem se (í ȋ) star. Nebo se je ubrisalo zjasnilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

udáriti -im dov. udárjen -a; udárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ žival; Ura je udarila poldne |odbila|; poud. Udarila ga je kap |zadela|; igr. žarg. ~ tarok |začeti igrati|; udariti koga/kaj v kaj ~ soigralca v trebuh; brezos., neknj. pog. Udarilo ga je v noge |začele so ga boleti noge|; udariti koga/kaj po čem ~ tatu po prstih; poud. ~ očeta po žepu |denarno ga prizadeti|; neknj. pog. udariti komu na kaj Mraz ji je udaril na pljuča |povzročil težko dihanje, bolečine|; brezos. Udarilo ji je na ledvice zbolela je na ledvicah; poud. udariti komu v kaj Pohvala mu je udarila v glavo |postal je domišljav, prevzeten|; Vino mu je udarilo v glavo |ga je opijanilo|; udariti na koga/kaj ~ ~ boben; poud.: ~ ~ sovražnika |napasti ga|; ~ ~ pravo struno |najti učinkovite pogajalske razloge|; udariti ob kaj ~ z glavo ob podboj; udariti v kaj Burja je udarila v okno; poud. ~ ~ jok |začeti jokati|; udariti po kom/čem ~ s pestjo po mizi; poud.: ~ ~ nasprotnikih |napasti jih|; ~ ~ sadjevcu |začeti ga piti|; ~ mimo |reči, narediti kaj napačnega|; nevtr. Strela je udarila
udáriti jo -im jo (á ȃ) knj. pog., poud.: ~ ~ v gore |iti, oditi|; ~ ~ slovensko |spregovoriti po slovensko|
udáriti se -im se (á ȃ) ~ ~ pri padcu; poud. Večkrat se ~ijo |sprejo, sporečejo|; udariti se v kaj ~ ~ ~ glavo; udariti se po čem Jaz, tepec, se je udaril po čelu; poud. udariti se z/s kom/čim |spopasti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ukresáti ukréšem dov. ukresánje; drugo gl. kresati (á ẹ́) kaj ~ iskro; poud. ~ kako neumnost |narediti|
ukresáti jo ukréšem jo (á ẹ́) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ po bližnjici
ukresáti se ukréšem se (á ẹ́) Iz oblakov so se ukresale strele

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

úpati -am nedov. -ajóč, -áje; úpanje (ȗ)
1. na kaj ~ ~ pomoč prijatelja |zanašati se na njegovo pomoč|; ~ ~ ozdravljenje; upati v kaj ~ ~ rešitev; star. upati komu kaj ~ sorodniku denar posoditi; Temu človeku ni ~ zaupati; knj. pog., z nedoločnikom Ali ~aš skočiti tako daleč si upaš, se upaš; Dokler bo upal, bo zdržal
2. On je, ~amo, že na varnem; ~am, da si boste premislili; Bo ostal? -Upam, da bo
úpati si -am si (ȗ) kaj On si ~a vse; ~ ~ plavati čez zaliv; ~am ~ nesti dvakrat toliko |sposoben, zmožen sem|; Pridi gor, če si ~aš
úpati se -am se (ȗ) ~ ~ plavati čez zaliv; Pridi gor, če se ~aš |izraža izziv|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

urézati uréžem dov. -an -ana; urézanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ koga v prst; ~ obleko; poud.: ~ koga čez hrbet |udariti|; ~ koračnico |zaigrati|; poud. urezati po kom/čem ~ ~ sovražniku |začeti streljati|; poud. Mošt že ~e |je rezen, rezkega okusa|
urézati jo uréžem jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |hitro iti, oditi|
urézati se uréžem se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ do krvi; poud. ~ ~ pri računanju |zmotiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

usékati -am dov. -an -ana; usékanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ prehod med skalami; poud. usekati koga po čem ~ pretepača po glavi |udariti|; poud. usekati po kom/čem ~ ~ sovražniku |napasti ga|; poud. ~ mimo pri presoji težav |ne zadeti bistva|
usékati jo -am jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |hitro iti, oditi|: ~ ~ proti domu
usékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v roko; knj. pog. ~ ~ pri štetju zmotiti se; poud. usekati se z/s kom/čim ~ ~ s policijo |spopasti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

usušíti -ím dov. usúšil -íla, nam. usušít/usušìt; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ kruh; poud. usušiti koga ~ prijatelja pri kartah |mu pobrati denar|; Bolezen jo je usušila |izčrpala|
usušíti ga -ím ga (í/ȋ í) knj. pog., poud. Koliko ste ga usušili |ste popili|
usušíti se -ím se (í/ȋ í) Les se je precej usušil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vléči vléčem nedov. vléci -te/-íte, vlekóč; vlékel -kla, vléč, vléčen -a; vléčenje; (vléč/vlèč) (ẹ́) koga/kaj ~ čopič po platnu; kovin. ~ jeklo; poud. ~ sodelavca z obljubami |varati, zavajati|; knj. pog. ~ dobro plačo prejemati, dobivati; ~ plezalca navzgor; brezos. Zelo ga ~e v planine; vleči koga/kaj za kaj ~ fanta za nos |varati ga|; Otrok ~e mater za krilo; Peč slabo ~e; Veter ~e; poud. ~ po dolenjsko |govoriti, izgovarjati|; poud. vleči na kaj Vino ~e ~ kislo |je kiselkasto|; brezos. Hladno ~e
vléči ga vléčem ga (ẹ́) knj. pog., poud. Rad ga ~e |pije alkoholne pijače|
vléči se vléčem se (ẹ́) Med se ~e; poud. Bolezen se ~e |dolgo traja|; poud. vleči se za koga/kaj ~ ~ ~ delavce |potegovati se, zavzemati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vzéti vzámem dov. vzêmi -íte; vzél -a, vzèt/vzét, vzét -a, star. vzémši; vzétje; (vzèt/vzét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ darilo; ~ jed na krožnik; ~ kamen v roke; ~ kapljice proti prehladu; ~ knjigo s police; ~ soseda v avtomobil; poud. ~ otroka v roke |ošteti ga|; šol. žarg. ~ pri matematiki korenjenje predelati; ~ obleko v popravilo; ~ ponudbo resno; ~ sramoto nase; neobč. ~ slovo posloviti se; ~ zalet in skočiti; vzeti kaj od koga/česa ~ denar od staršev; vzeti koga/kaj za koga/kaj ~ sodelavca za družabnika; knj. pog.: ~ soseda za moža omožiti se, poročiti se s sosedom; ~ svežo zelenjavo za enolončnico uporabiti; vzeti komu koga/kaj ~ človeku prostost; ~ povzročitelju nesreče vozniško dovoljenje; knj. pog. ~ opravljivcu kaj za zlo zameriti mu; ~ materi otroke; Vzemimo, da imaš prav recimo
vzéti se vzámem se (ẹ́ á) knj. pog.: Kmalu se bosta vzela se poročila; Od nekod se je vzel zdravnik je prišel, se je pojavil; Od kod se je pa vzel |po kom ima take lastnosti|
vzéti si vzámem si (ẹ́ á) kaj ~ ~ oblast; knj. pog. ~ ~ dve uri časa za branje porabiti; neknj. pog. naprej si vzeti kaj skleniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zabíti -bíjem dov., nam. zabít/zabìt; zabítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ kol v zemljo; šport. žarg. ~ gol dati, doseči; slabš. ~ vso plačo |zapraviti|; nizk. zabiti koga |odrezavo zavrniti|; zabiti kaj z/s čim ~ sod z veho; V stolpu je zabila ura |začela biti|
zabíti se -bíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ z avtom zaleteti se, trčiti; poud. zabiti se v kaj ~ ~ ~ študij |prizadevno se lotiti študija|
zabíti si -bíjem si (í ȋ) poud. kaj ~ ~ kaj v glavo |trdno se odločiti kaj doseči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zaigráti -ám dov. zaigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) koga/kaj ~ ljubimca v drami; ~ skladbo; ~ denar; poud. ~ ugled, zaupanje |zapraviti|; zaigrati na kaj ~ ~ harmoniko; zaigrati komu kaj ~ poslušalcem nekaj melodij; poud. zaigrati komu Mišice na licih so mu zaigrale |razveselil, razburil se je|
zaigráti jo -ám jo (á ȃ) knj. pog., poud. komu/čemu |povzročiti težave, neprijetnosti|
zaigráti se -ám se (á ȃ) ~ ~ pri šahu vso noč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zakúhati -am dov. -an -ana; zakúhanje (ú ȗ) kaj ~ rezance na, v juho; poud. ~ pretep |povzročiti|; poud. zakuhati komu kaj ~ sosedu neprijetnosti |povzročiti|; avt. žarg. Avto je zakuhal |tekočina v hladilniku je zavrela|; knj. pog., poud. ~ od hoje |postati razgret, rdeč v obraz|
zakúhati jo -am jo (ú ȗ) knj. pog., poud. komu |povzročiti komu kaj neprijetnega|
zakúhati se -am se (ú ȗ) poud. Utegne se zakuhati kaj neprijetnega |nastati, se razviti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zaležáti se -ím se dov. -án -ána; zaležánje; drugo gl. ležati (á í) Zamudil je, ker se je zaležal; poud. Bolnik se je zaležal |postal trd, negibčen|
zaležáti si -ím si (á í) kaj ~ ~ nogo
zaležáti -ím (á í) pokr. kaj ~ vlak |zamuditi ga zaradi predolgega ležanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zasráti -sérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. kaj Muhe so zasrale zid |umazale z iztrebki|; ~ stanovanje z umazanimi škornji |umazati, onesnažiti|; To zadevo so čisto zasrali |pokvarili|
zasráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|: Gotovo ga bodo zasrali
zasráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. |izgubiti ugled|: komu Vsem se je zasral; zasrati se pri kom Pri vseh se je zasral; Dokončno se je zasral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zbrísati zbríšem dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; zbrísanje (í ȋ) koga/kaj z/s čim ~ otroka z brisačo; zbrisati kaj iz česa ~ gnoj iz rane izbrisati
zbrísati jo zbríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. |zbežati, oditi|
zbrísati se zbríšem se (í ȋ) ~ ~ do suhega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zvráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zvráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj Zvračali so drug drugega v sneg; ~ kipe s podstavkov; zvračati kaj na koga/kaj ~ odgovornost na druge
zvráčati ga -am ga (á ȃ; ȃ) knj. pog., poud. Rad ga ~a |pije alkoholne pijače|
zvráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Otroci so se zvračali v sneg

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

žréti žrèm nedov. žrì -íte, žróč; žŕl -a, žrét, žŕt -a; žrétje in žŕtje; (žrèt/žrét) (ẹ́ ȅ) koga/kaj Krava ~e deteljo; poud.: ~ knjige |veliko brati; hitro, površno brati|; Bolhe ga ~ejo |pikajo|; Skrbi ga ~ejo |mučijo, vznemirjajo|; nizk. Tega ne bom žrl |jedel|; žarg. Avtomobil preveč ~e porabi preveč bencina
žréti ga žrèm ga (ẹ́ ȅ) nizk. |veliko piti alkoholne pijače|
žréti se žrèm se (ẹ́ ȅ) knj. pog. Sosedje se ~ejo med seboj se prepirajo, se prerekajo; poud. Nikar se tako ne ~i |muči, vznemirjaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rímati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; rímanje (ȋ) kaj ~ glagol s pridevnikom
rímati se -am se (ȋ) Ti besedi se ne ~ata

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vézati in vezáti véžem nedov. véži -te in -íte, vežóč, vezáje; vézal -ála, vézat, vézan -a; vézanje; (vézat) (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj Spone ga ~ejo; ~ knjigo; Most ~e otok s kopnim; jezikosl. Glagol ~e predmet; dvovid. ~ hranilno vlogo; dvovid. vezati koga/kaj na koga/kaj ~ otroka nase; ~ valuto na vrednost marke; vezati kaj z/s čim ~ študij pedagogike s psihologijo; Lepilo ~e po nekaj urah; Obleka ~e; dvovid. Telefonist ~e
vézati se in vezáti se véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ v gledališču za eno leto; vezati se na koga/kaj ~ ~ ~ tradicijo; vezati se z/s čim Kisik se ~e z vodikom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitev
abstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajati
adaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

adjustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adjustíranje (ȋ) neobč. opremiti, pripraviti: kaj ~ uradni spis
adjustírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ za parado opremiti se, pripraviti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

afirmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afirmíranje (ȋ) koga/kaj ~ svoj položaj utrditi, uveljaviti
afirmírati se -am se (ȋ) ~ ~ kot igralec uveljaviti se; afirmirati se pred kom/čim ~ ~ ~ svetom izkazati se, doseči priznanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

aklimatizírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aklimatizíranje (ȋ) prilagoditi se, privaditi se: ~ ~ v novi pokrajini
aklimatizírati -am (ȋ) neobč. koga/kaj na kaj ~ sobne rastline na nekurjene prostore prilagoditi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

akomodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akomodíranje (ȋ) neobč.prilagoditi: kaj čemu ~ svoj način življenja dejanskemu stanju
akomodírati se -am se (ȋ) neobč. prilagoditi se, privaditi se: čemu ~ ~ novim razmeram

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

amalgamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amalgamíranje (ȋ) |prevleči z amalgamom|: kaj ~ baker; ~ steklo
amalgamírati se -am se (ȋ) publ. združiti se, spojiti se: Podjetji sta se amalgamirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

amerikanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amerikanizíranje (ȋ) kaj ~ način življenja
amerikanizírati se -am se (ȋ) hitro se amerikanizirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

amortizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amortizíranje (ȋ) kaj ~ dolg |odplačevati|; ~ hranilno knjižico |razveljaviti|
amortizírati se -am se (ȋ) Stroj se bo amortiziral v desetih letih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

angažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; angažíranje (ȋ) koga/kaj ~ igralce v gledališču zaposliti; ~ vse sile pritegniti, uporabiti; publ. To delo ga je popolnoma angažiralo zaposlilo, prevzelo
angažírati se -am se (ȋ) ~ ~ pri delu prizadevati si; angažirati se za kaj ~ ~ ~ spremembe v družbi zavzeti se, zavzemati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

angléžiti -im nedov. -en -ena; angléženje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/ kaj ~ imena slovenskih podjetij; poud. Rad ~i |govori angleško|
angléžiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Prvotni prebivalci se ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

anglizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anglizíranje (ȋ) angležiti: koga/kaj ~ prebivalstvo
anglizírati se -am se (ȋ) angležiti se: Priseljenci so se hitro anglizirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

argentinizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; argentinizíranje (ȋ) koga/kaj ~ priseljence
argentinizírati se -am se (ȋ) Priseljenci so se hitro argentinizirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

asimilírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asimilíranje (ȋ) koga/kaj ~ izkušnje zgodovine sprejemati, usvajati; biol. ~ hrano ‹usvajati›
asimilírati se -am se (ȋ) ~ ~ s prvotnim prebivalstvom |spojiti se, zliti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

asociírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asociíranje (ȋ) |povezovati, združevati z asociacijami|: kaj ~ predstave
asociírati se -am se [iji] (ȋ) neobč. ~ ~ za skupne dejavnosti povezovati se, združevati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

atomizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atomizíranje (ȋ) razprševati: kaj ~ tekoče gorivo
atomizírati se -am se (ȋ) Družba se čedalje bolj ~a cepi, drobi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

balkanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; balkanizíranje (ȋ) slabš. |uvesti, uvajati pravni nered|: kaj ~ deželo
balkanizírati se -am se (ȋ) slabš. Razmere v državi se ~ajo |postajajo neurejene|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

barbarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; barbarizíranje (ȋ) koga/kaj ~ razmere
barbarizírati se -am se (ȋ) Antična umetnost se je barbarizirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bárvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bárvanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ steno z zeleno barvo
bárvati se -am se (ȃ) Listje se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

básati bášem tudi básati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte, bašóč tudi -ajóč, basáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; básanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ orehe v žep tlačiti; ~ puško nabijati; knj. pog. basati kaj z/s čim ~ nahrbtnik z jabolki polniti; brezos., knj. pog. basati koga Na koncu meseca jih zmeraj ~e so v stiski za čas, denar
básati se bášem se tudi básati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus, na vlak tlačiti se, riniti se; knj. pog. basati se z/s čim ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti potico|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

belíti1 in béliti -im nedov. béli -te in -íte, -èč -éča; bélil -íla, bélit, béljen -a; béljenje; (bélit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ perilo; ~ stene; pokr. ~ hlode lupiti; neobč. ~ peč za kruh močno segrevati
belíti se in béliti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) privzdig.: Breze se ~ijo belo odsevajo, se bleščijo; Lasje se mu ~ijo postajajo svetli, beli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bíčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíčanje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ ujetnika; poud. ~ napake, razmere |močno grajati|
bíčati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ do krvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bíksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíksanje (í) neknj. ljud. ~ parket loščiti
bíksati ga -am ga (í) neknj. ljud. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|: Ta ga pa ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

birokratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; birokratizíranje (ȋ) slabš. kaj ~ državno upravo |uvajati birokratski sistem|
birokratizírati se -am se (ȋ) slabš. Ustanova se je birokratizirala |postajala uradniško toga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bistríti -ím nedov. bístri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bistrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ učenca; bistriti komu kaj ~ otrokom duha
bistríti se -ím se (í/ȋ í) Voda se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

blamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; blamíranje (ȋ) koga ~ sodelavca pred predstojnikom osramotiti, osmešiti
blamírati se -am se (ȋ) ~ ~ pri izpitu osramotiti se, osmešiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

blestéti -ím nedov. blêsti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; blestênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. Rosa ~i v soncu se blešči, se lesketa; poud. ~ na plesu |vzbujati občudovanje|
blestéti se -ím se (ẹ́ í) neobč. Okna se ~ijo v soncu se bleščijo, se lesketajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

blêsti blêdem nedov. -i -íte, -óč; blêdel -dla tudi blédel blêdla, star. blèl blêla, bledèn -êna; bledênje; (blèst/blêst) (é) Bolnik ~e; blesti kaj ~ nerazumljive reči; blesti o kom/čem ~ ~ bojih
blêsti se blêde se (é) komu Vso noč se mu je bledlo; poud. Ali se ti ~e |Nerazsodno ravnaš, govoriš|; blesti se komu o kom/čem Bledlo se mu je o smrti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bleščáti -ím nedov. bléšči -íte tudi blêšči -íte, -èč -éča; bléščal -ála tudi blêščal -ála; bleščánje; (bléščat tudi blêščat) (á í) neobč. Breze ~ijo iz zelenja se bleščijo; poud. ~ v družbi |vzbujati občudovanje|
bleščáti se -ím se (á í) Okna se ~ijo v soncu; brezos. bleščati se komu Od sonca se mu ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

blížati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; blížanje (ȋ) kaj k/h čemu ~ kroglo (k) balinu; Ali naj ~am ali zbijam
blížati se -am se nedov. (ȋ) komu/čemu ~ ~ hiši; publ. Sezona se ~a (h) koncu se končuje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

blodíti in blóditi -im nedov. blódi -te in -íte in blôdi -te in -íte, -èč -éča; blódil -íla in blôdil -íla, blódit in blôdit, blójen -a in blóden -a; blójenje in blódenje; (blódit in blôdit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ po gozdu; neobč. bloditi koga/kaj Dekle ga ~i bega; ~ nerazumljive stvari blesti
blodíti se in blóditi se -i se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. blesti se: komu Vso noč se mu je blodilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bóčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; bóčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ hrbet, obrvi
bóčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) Čez dolino se ~i most

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bogatíti -ím nedov. bogáti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bogatênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ podjetje; ~ zemljo s humusom
bogatíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v znanju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bojeváti se -újem se nedov. -ujóč se, -eváje se; -àl se -ála se, -àt se, -án -ána; bojevánje; (-àt se) (á ȗ) proti komu/čemu ~ ~ ~ bolezni, sovražniku; bojevati se za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo; bojevati se z/s kom/čim ~ ~ s sovražnikom
bojeváti -újem (á ȗ) poud., z notranjim predmetom kaj proti komu/čemu ~ boj proti osvajalcem |bojevati se|; poud. bojevati kaj z/s kom/čim ~ boj z boleznijo, s sovražnikom |bojevati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bôksati -am tudi bóksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bôksanje tudi bóksanje (ó; ọ̑) Že dolgo ~a; boksati z/s kom ~ z izkušenim nasprotnikom; knj. pog. boksati koga/kaj ~ nasprotnika v trebuh suvati, udarjati
bôksati se -am se tudi bóksati se -am se (ó; ọ̑) knj. pog. Fantje so se spet boksali tepli, pretepali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bóljšati se -am se nedov. -ajóč se; bóljšanje (ọ̑) Vreme se ~a
bóljšati -am (ọ̑) izboljševati: kaj ~ ceste

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

boljševizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; boljševizíranje (ȋ) slabš. koga/kaj ~ odnose v družbi |prilagajati boljševizmu|
boljševizírati se -am se (ȋ) slabš. Časopisi se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bôsti bôdem nedov. -i -íte, -èč -éča; bôdel -dla in bódel bôdla, star. bòl bôla, bòst/bôst, bodèn -êna; bodênje; (bòst/bôst) (ó) Osat ~e; bosti koga v kaj Trnje me ~e ~ noge; poud. Vonj po pečenki ga ~e ~ nos |vznemirja, draži|; poud. bosti iz česa Žito že ~e ~ zemlje |raste|; bosti v koga/kaj ~ z iglo v tkanino; brezos. bosti koga V prsih ga ~e
bôsti se bôdem se (ó) Vola se ~eta; poud. bosti se z/s kom/čim ~ ~ s sosedi |spopadati se, prepirati se|; ~ ~ s hudimi skrbmi |mučiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

braníti in brániti -im nedov. bráni -te in -íte, -èč -éča; bránil -íla, bránit, bránjen -a; bránjenje; (bránit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ svoje stališče; ~ obtoženca; braniti koga/kaj pred kom/čim ~ hčer pred vsiljivci; ~ letališče pred napadom; braniti komu koga/kaj ~ komu nevesto, pijačo; ~ prijatelju piti
braníti se in brániti se -im se (í/ȋ/á á) česa ~ ~ zdravila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brátiti se -im se nedov. -èč se -éča se; -en -ena; brátenje (á ȃ) z/s kom ~ ~ s pijanci
brátiti -im (á ȃ) privzdig. koga Usoda je bratila ljudi |notranje, čustveno povezovala|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brázdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brázdanje (á ȃ; ȃ) neobč. kaj Parnik ~a morje |dela brazdi podobne zareze|; neobč. ~ na njivi orati
brázdati se -am se (á ȃ; ȃ) biol. |deliti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brígati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bríganje (ȋ) knj. pog. za koga/kaj ~ ~ ~ podjetje skrbeti
brígati -am (ȋ) knj. pog.: koga To ga nič ne ~a zadeva; s smiselnim osebkom ~a jo, če vse propade ne zanima, ne prizadeva je

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bríhtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bríhtanje (í) neknj. pog. koga ~ bolnika iz omame buditi, spravljati k zavesti
bríhtati se -am se (í) neknj. pog. Fant se je začel brihtati umsko razvijati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bríti bríjem nedov. bríj -te, -óč; brìl/bríl -íla, brít, brít -a; brítje; (brít/brìt) (í ȋ) koga/kaj ~ si brado; poud.: ~ norce |norčevati se|; Sever ~e |piha|; brezos. Ves dan je brilo |rezko pihalo|
bríti se bríjem se (í ȋ) Fant se že ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bŕzdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bŕzdanje (ŕ; ȓ) koga/kaj ~ konje; poud. ~ čustva, strasti |obvladovati, zadrževati|
bŕzdati se -am se (ŕ; ȓ) poud. |obvladovati se, zadrževati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

búcniti -em dov. búcnjen -a; búcnjenje (ú ȗ) otr. |narahlo dregniti, zbosti|: koga/kaj ~ otroka
búcniti se -em se (ú ȗ) otr. |zbosti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

budíti -ím nedov. búdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, bujèn -êna; bujênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ zaspanca; neobč. buditi komu kaj ~ staršem spomine vzbujati
budíti se -ím se (í/ȋ í) Zgodaj se budi se zbuja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cartáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; cartánje; (-àt) (á ȃ) neknj. pog. koga ~ otroka razvajati, ljubkovati
cartáti se -ám se (á ȃ) neknj. pog. Fantek se še vedno rad ~a pestuje, ljubkuje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cefráti -ám [ce in cə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; cefránje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ blago, rob obleke
cefráti se -ám se (á ȃ) Srajca se na rokavih že ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

céliti -im in celíti in céliti -im nedov. -i -ite in céli -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in célil -íla, -it, céljen -a; céljenje; (-ìt) (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́)
céliti se -im se in celíti se in céliti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Rana se nerada ~i; brezos. celiti se komu Ranjencu se lepo ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cepíti in cépiti -im nedov. cépi -te in -íte, -èč -éča; cépil -íla, cépit, cépljen -a; cépljenje; (cépit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́)
1. kaj ~ drva; Spori ~ijo stranko
2. dvovid. cepiti kaj ~ vrtnico; cepiti kaj na kaj ~ merlot na ameriško trto
3. dvovid. cepiti koga/kaj ~ otroka; cepiti koga/kaj proti čemu ~ psa proti steklini
cepíti se in cépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Lasje, nohti se ~ijo; Naše moči se ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cífrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cífranje (ȋ) star. krasiti, lepšati: koga/kaj ~ rob na prtu
cífrati se -am se (ȋ) star. lepotičiti se, lepšati se: Rada se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cijáziti -im nedov. -en -ena; cijázenje (á ȃ) poud. kaj ~ vrečo na hrbtu |nositi|, v samokolnici |voziti|
cijáziti se -im se (á ȃ) slabš. ~ ~ ves dan |voziti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

címiti -im nedov. címljenje (í ȋ) pokr. vzh. Seme še ne ~i kali
címiti se -im se (í ȋ) Krompir, repa se ~i; poud. Bolezen se je dolgo cimila |počasi nastajala|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

civilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; civilizíranje (ȋ) koga/kaj ~ barbare, družbo
civilizírati se -am se (ȋ) začenjati se civilizirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cmáriti -im nedov. -èč -éča; cmárjen -a; cmárjenje (á ȃ) slabš. kaj ~ ribe na žerjavici |počasi peči|; Celo popoldne je nekaj cmarila |pekla, kuhala|
cmáriti se -im se (á ȃ) Na ognjišču se ~ijo vlažna polena; poud. ~ ~ na soncu |sončiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cmokáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; cmokánje; (-àt) (á ȃ)
1. Jej lepo in ne cmokaj; brezos. cmokati komu V čevljih mu je cmokalo
2. šalj. cmokati koga |poljubljati|
cmokáti se -ám se (á ȃ) šalj. |poljubljati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cmôkniti -em dov. cmôknjen -a (ó ȏ)
1. Izpil je in cmoknil; poud. ~ v vodo |pasti|; brezos. Poljubil jo je, da je glasno cmoknilo
2. šalj. cmokniti koga na kaj Cmoknila ga je na usta |poljubila|
cmôkniti se -em se (ó ȏ) šalj. |poljubiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

crkljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; crkljánje; (-àt) (á ȃ) neknj. pog. koga ~ otroke ljubkovati, razvajati; ~ otročička v naročju pestovati, ljubkovati
crkljáti se -ám se (á ȃ) neknj. pog. Ta otrok se rad ~a pestuje, ljubkuje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cúfati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cúfanje (ȗ) neknj. pog. cefrati, rahljati: kaj ~ perje, žimo
cúfati se -am se (ȗ) slabš. |prepirati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cukljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; cukljánje; (-àt) (á ȃ) manjš., knj. pog. koga za kaj Otrok jo je cukljal za lase |rahlo vlekel|
cukljáti ga -ám ga (ȃ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cúkniti -em dov. cúknjen -a (ú ȗ) knj. pog. koga za kaj ~ mater za rokav potegniti; knj. pog. cukniti kaj Cukni malo žganja popij; knj. pog. Konj je cuknil, toda voz se ni premaknil potegnil
cúkniti ga -em ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |popiti malo alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cvírnati -am nedov. -ajóč, -áje; cvírnanje (ȋ) neknj. pog. ~ čez vrtove teči, bežati
cvírnati jo -am jo (ȋ) neknj. pog. To smo jo cvirnali bežali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čéditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena in čêjen -a; čêjenje in čédenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) pešaj. čistiti, snažiti: koga/kaj ~ hlev in živino; čediti komu kaj ~ otroku obleko
čéditi se -im se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) neobč. lepšati se, lepotičiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čehljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj po čem ~ konja po glavi
čehljáti se -ám se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ glavi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

česáti čéšem nedov. čêši -íte, češóč, česáje; čêsal -ála, čêsat, -án -ána; česánje; (čêsat) (á ẹ́) komu/čemu kaj ~ hčerki lase v kito; česati koga/kaj Mati ~e hčerko; ~ predivo
česáti se čéšem se (á ẹ́) Deklica se že sama ~e; Ptič se ~e s kljunom |si čisti perje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

číčati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; číčanje (ȋ) otr. |sedeti|
číčati se -am se dov. (ȋ) otr. |sesti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

číčkati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; číčkanje (ȋ) manjš.; otr. |sedeti|: Čičkaj in pridna bodi
číčkati se -am se dov. (ȋ) manjš.; otr. |sesti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čístiti -im nedov. čiščèč -éča; číščen -a; číščenje (í ȋ) komu/čemu kaj ~ otroku obleko; čistiti kaj česa ~ čevlje blata; čistiti koga/kaj z/s čim ~ čevlje s krtačo; ~ (si) nohte; ~ rudo; ~ solato trebiti
čístiti se -im se (í ȋ) Vino se že ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čoháti -ám in čóhati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; čohánje in čóhanje; (-àt in -at) (á ȃ; ọ̑) koga/kaj ~ psa za ušesi
čoháti se -ám se in čóhati se -am se (á ȃ; ọ̑) ob kaj Svinja se ~a ob ogrado; nizk. Ne čohaj se kar naprej |praskaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čréditi -im nedov. -èč -éča; črédenje (ẹ́ ẹ̑) kmet. |pasti|
čréditi se -im se (ẹ́ ẹ̑) Srnjad se ~i v trope

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čŕniti -im in črníti -ím nedov. -i -ite in čŕni -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, -it in -ít, čŕnjen -a in črnjèn -êna; čŕnjenje in črnjênje; (-it in -ít/-ìt) (ŕ; í/ȋ í) koga/kaj ~ čevlje, lase; poud. črniti koga komu, pri kom ~ sodelavca vodstvu, pri vodstvu |delati ga nepriljubljenega, osovraženega|
čŕniti se -im se in črníti se -ím se (ŕ; í/ȋ í) poud. V daljavi se ~ijo skale |temno se odražajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čŕtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čŕtanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj
1. ~ proge v sneg; neobč. dobro ~ značaje v noveli opisovati, prikazovati
2. dvovid. ~ nepotrebno besedo v nalogi; ~ dolg izbrisati; ~ točko z dnevnega reda
čŕtati se -am se (ŕ; ŕ ȓ) poud. Planine se ostro ~ajo na svetlem ozadju |kažejo v obrisih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čudíti se in čúditi se -im se nedov. čúdi se -te se in -íte se, čudèč se -éča se, star. čudé se; čúdil se -íla se; čúdit se; čúdenje in čudênje; (-čúdit se) (í/ȋ/ú ȗ) komu/čemu ~ ~ novici; čuditi se nad kom/čim ~ ~ ~ nenavadnim vprašanjem
●čudíti in čúditi -im (í/ȋ/ú ȗ) čuditi se: koga ~i me, da tega nihče ne ve

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čúvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čúvanje (ú; ȗ) koga/kaj pred kom/čim ~ gozd pred požarom; ~ čredo, otroka
čúvati se -am se (ú; ȗ) koga/česa ~ ~ psa, nevarnosti paziti se, izogibati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dáljšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dáljšanje (ȃ) kaj ~ obleko
dáljšati se -am se (ȃ) Dan se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dáviti -im nedov. -èč -éča; -il -ila in -íla, dávljen -a; dávljenje (á; á ȃ) koga/kaj ~ kokoši; Jok ga ~i; daviti koga/kaj za kaj ~ nasprotnika za grlo; brezos. daviti koga Davilo jo je v grlu
dáviti se -im se (á; á ȃ) z/s čim ~ ~ s kostjo; poud. ~ ~ od smeha |zelo se smejati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

debalkanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; debalkanizíranje (ȋ) publ. koga/kaj ~ odnose med državami
debalkanizírati se -am se (ȋ) publ. Razmere v državi se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

debelíti -ím nedov. debêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, debeljèn -êna; debeljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Sladkor nas ~i
debelíti se -ím se (í/ȋ í) Drevo se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

debirokratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; debirokratizíranje (ȋ) kaj ~ upravo
debirokratizírati se -am se (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

defašizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; defašizíranje (ȋ) publ. kaj ~ državo |odpraviti fašizem|
defašizírati se -am se (ȋ) publ.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deformírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deformíranje (ȋ) koga/kaj ~ obraze na sliki skaziti, iznakaziti; Pritisk je deformiral železne plošče |preoblikoval|
deformírati se -am se (ȋ) Les se rad ~a |spremeni obliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deklarírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deklaríranje (ȋ) kaj
1. ~ človekove pravice |razglasiti|
2. ~ tovor |navesti podatke o tovoru|
deklarírati se -am se (ȋ) neobč. opredeliti se: za koga/kaj ~ ~ ~ mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

deklasírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deklasíranje (ȋ) |postaviti v nižji kakovostni razred|: koga/kaj trg. Kontrolor je deklasiral meso
deklasírati se -am se (ȋ) |izgubiti značilnosti višjega položaja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dekoncentrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekoncentríranje (ȋ) koga/kaj ~ igralca; ~ vojaške enote
dekoncentrírati se -am se (ȋ) Govornik se je dekoncentriral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

delíti -ím nedov. dêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, deljèn -êna; deljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ dobiček; ~ njivo, besede; Zid ju ~i; deliti kaj od česa Ograja ~i vrt od ceste; deliti kaj z/s kom/čim ~ sobo s prijateljem; ~ dvajset s pet; publ. ~ mnenje s kom → biti istega mnenja; deliti komu kaj ~ otrokom darove; naučiti se ~
delíti se -ím se (í/ȋ í) Celica se ~i; Soglasniki se ~ijo na zvočnike in nezvočnike

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

demaskírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demaskíranje (ȋ) koga/kaj ~ maškaro (razkrinkati); voj. ~ položaje
demaskírati se -am se (ȋ) Igralka se je pazljivo demaskirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dematerializírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dematerializíranje (ȋ) kaj ~ realna doživetja
dematerializírati se -am se [ija] (ȋ) Umetnost se je vse bolj dematerializirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

demilitarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demilitarizíranje (ȋ) kaj ~ obmejni pas
demilitarizírati se -am se (ȋ) Država se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

demobilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demobilizíranje (ȋ) koga/kaj ~ častnike
demobilizírati se -am se (ȋ) Po vojski se je demobiliziral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

demokratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demokratizíranje (ȋ) kaj ~ družbo
demokratizírati se -am se (ȋ) Družba se je demokratizirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

denacificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denacificíranje (ȋ) publ. kaj ~ državo |odpraviti nacizem|
denacificírati se -am se (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

denuklearizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denuklearizíranje (ȋ) |določiti, da na kakem področju ni atomskega orožja|: kaj ~ srednjo Evropo
denuklearizírati se -am se (ȋ) Država se je denuklearizirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

depolitizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; depolitizíranje (ȋ) kaj ~ sodstvo
depolitizírati se -am se (ȋ) Del mladine se je depolitiziral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

déti1 dénem dov. dêni -íte, dèl/dél déla, dèt/dét, dét -a; (dèt/dét) (ẹ́)
1. dati: kaj ~ puško na ramo; Kam bi del
2. neobč.: Denimo, da je tako recimo, mislimo si; deti komu Pijača mu je dobro dela prijala, koristila; Dobro mu ~e, če ga hvalijo ugaja mu
déti se dénem se (ẹ́) poud. Ne ve, kam naj se ~e |kaj naj dela, kako naj se vede|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dezaktivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dezaktivíranje (ȋ) kaj ~ bombo
dezaktivírati se -am se (ȋ) Člani organizacije so se dezaktivirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dezangažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dezangažíranje (ȋ) publ. koga Slaba igra je dezangažirala gledalce |odtegnila|
dezangažírati se -am se (ȋ) publ. vojaško se dezangažirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dezintegrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dezintegríranje (ȋ) koga/kaj ~ človeka, družbo |povzročiti razpad, razkroj|
dezintegrírati se -am se (ȋ) Družina se ~a razpada, se razkraja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dezodorírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dezodoríranje (ȋ) koga/kaj z/s čim ~ prostor s pršilom
dezodorírati se -am se (ȋ) ~ ~ vsako jutro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

díčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; díčenje (í ȋ) zastar. krasiti, lepšati: koga/kaj z/s čim ~ hišo z zastavami
díčiti se -im se (í ȋ) zastar. z/s čim ~ ~ s svojim delom hvaliti se, bahati se; ~ ~ s trakovi krasiti se, lepšati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

diferencírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; diferencíranje (ȋ) kaj ~ družbo |povzročati razlike v družbi|; mat. ~ funkcijo odvajati
diferencírati se -am se (ȋ) notranje se diferencirati |postajati različen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dímiti -im nedov. -èč -éča; dímljen -a; dímljenje (í ȋ; ȋ) prekajevati: kaj ~ meso, ribe
dímiti se -im se (í ȋ; ȋ) kaditi se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

disciplinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; discipliníranje (ȋ) koga/kaj ~ učence, svoja nagnjenja
disciplinírati se -am se (ȋ) ~ ~ v svojih nagnjenjih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

diseminírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; diseminíranje (ȋ) neobč. kaj ~ informacije širiti, razširjati
diseminírati se -am se (ȋ) zdrav. Izrojene celice se ~ajo po vsem telesu se razsejejo, razširijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

disimilírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; disimilíranje (ȋ) biol. (razgrajevati)
disimilírati se -am se (ȋ) biol. (razgrajevati se)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

diskreditírati -am dvovid. -ajóč; -an -ana; diskreditíranje (ȋ) |vzeti veljavo, ugled|: koga/kaj ~ nasprotnika, vodstvo stranke
diskreditírati se -am se (ȋ) |izgubiti ugled, veljavo|: z/s čim ~ ~ s svojim ravnanjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

diskvalificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; diskvalificíranje (ȋ) koga/kaj ~ političnega nasprotnika |moralno razvrednotiti|; šport. ~ tekmovalca izključiti
diskvalificírati se -am se (ȋ) z/s čim ~ ~ s svojim ravnanjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dispergírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dispergíranje (ȋ) kaj ~ glino v vodi razpršiti
dispergírati se -am se (ȋ) Klej se v vodi ~a se razprši

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

distancírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; distancíranje (ȋ) kaj ~ konstrukcijske elemente razmakniti
distancírati se -am se (ȋ) publ. od česa ~ ~ ~ razprave |odkloniti, zavračati razpravo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dišáviti -im nedov. dišávljen -a; dišávljenje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ lase
dišáviti se -im se (á ȃ; ȃ) z/s čim ~ ~ s parfumom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dobojeváti -újem dov. dobojevánje; drugo gl. bojevati se (á ȗ) neobč. Dobojevali smo |končali boj|; neobč., z notranjim predmetom dobojevati kaj ~ poslednji boj
dobojeváti se -újem se (á ȗ) do česa ~ ~ ~ zmage

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. doberó, nam. dobràt; dobránje; drugo gl. brati (á é) Učenec je dobral
dobráti se -bêrem se (á é) do česa ~ ~ ~ konca knjige

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dogovoríti -ím dov., nam. dogovôrit in dogovorít/dogovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) kaj ~ misel; ●~ sestanek dogovoriti se za sestanek
dogovoríti se -ím se (í/ȋ í) z/s kom/čim za kaj, o kom/čem ~ ~ z dekletom za sestanek; ~ ~ s sosedom o odškodnini; ~ ~ (o tem), kaj je potrebno storiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dokapitalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dokapitalizíranje (ȋ) kaj ~ podjetje
dokapitalizírati se -am se (ȋ) Banka se bo morala dokapitalizirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dokazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dokazovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ svojo nedolžnost; dokazovati komu kaj ~ sodniku nekrivdo, nedolžnost
dokazováti se -újem se (á ȗ) poud. Kar naprej se ~uje |dokazuje svojo primernost, sposobnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dokopáti -kópljem tudi dokopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ še del jarka; ~ temelje; dokopati do česa ~ ~ polovice vinograda
dokopáti se -kópljem se tudi dokopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ skozi sneg v zavetišče; poud. dokopati se do česa ~ ~ ~ spoznanja |s trudom priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dokvalificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dokvalificíranje (ȋ) (dodatno usposobiti): koga ~ delavce
dokvalificírati se -am se (ȋ) (dodatno se usposobiti)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dolgočásiti -im [u̯g] nedov. dolgočásenje (á ȃ) koga z/s čim ~ poslušalce s statistiko
dolgočásiti se -im se (á ȃ) ~ ~ na plesu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

domísliti -im dov. domíšljen -a (í ȋ) kaj ~ problem; neobč. domisliti koga na kaj ~ prijatelja na obljubo spomniti
domísliti se -im se (í ȋ) neobč. koga/česa ~ ~ sošolca, pravega imena spomniti se; redk. domisliti se koga z/s čim ~ ~ domačih z razglednico pisati jim

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dooblikováti -újem dov. dooblikovánje; drugo gl. oblikovati (á ȗ) koga/kaj ~ glavo kipa
dooblikováti se -újem se (á ȗ) V tistih letih se mu je dooblikoval svetovni nazor

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dopisováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dopisovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu ~ glavnemu odboru; dopisovati kaj ~ opombe; ~ v časopis
dopisováti si -újem si (á ȗ) z/s kom ~ ~ s prijateljem; Prijatelja si ~eta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dopolníti in dopôlniti -im [u̯n] dov. dopôlnjenje; drugo gl. polniti (í/ȋ/ó ó) koga/kaj ~ predavatelja; ~ zaloge
dopolníti se in dopôlniti se -im se (í/ȋ/ó ó) star. komu Dopolnila se mu je vroča želja izpolnila; vznes. Dopolnjeno je |Življenje, trpljenje je končano|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dopolnjeváti -újem [u̯n] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dopolnjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ zaloge živil; dopolnjevati kaj z/s čim ~ tradicijo z novo vsebino
dopolnjeváti se -újem se (á ȗ) z/s kom ~ ~ s sogovornikom; Prijatelja se dobro ~eta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

doprášati tudi doprašáti -am dov.; drugo gl. prašati (á/á á) pokr. kaj vse ~ in oditi povprašati, vprašati
doprášati se tudi doprašáti se -am se (á/á á) pokr. do česa ~ ~ ~ hiše dovprašati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

došólati -am dov. -an -ana; došólanje (ọ̑) koga ~ sina
došólati se -am se (ọ̑) ~ ~ v mestu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dotípati -am in dotípati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; dotípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ vrata
dotipati se -am se in dotípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) do česa ~ ~ ~ vrat; neobč. ~ ~ ~ bistvenega |z razmišljanjem priti|; neobč. dotipati se česa ~ ~ vrat do vrat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dovléči -vléčem dov., nam. dovléč/dovlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) neobč. privleči: kaj ~ veliko vejo
dovléči se -vléčem se (ẹ́) poud. do česa ~ ~ ~ zavetja |s trudom, naporom priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dovolíti -vólim dov. dovôli -íte; dovôlil -íla, dovôlit, dovóljen -a; (dovôlit) (í/ȋ ọ́)
1. komu kaj Otroku vse ~i; ~ učencu oditi, da odide
2. Dovolite, da vam čestitam; Dovolite, moje ime je XY
dovolíti si -vólim si (í/ȋ ọ́) kaj ~ ~ neslano šalo; Dovolil bi si opozoriti na nova dejstva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dovoljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; dovoljevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ delavcu počitek; publ. Skakalnica ~uje skoke do 200 m |na njej so mogoči skoki|
dovoljeváti si -újem si (á ȗ) kaj Vse si ~nje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dovprášati tudi dovprašáti -am dov.; drugo gl. vprašati (á/á á) koga/kaj o kom/čem ~ vse o študiju povprašati, vprašati
dovprášati se tudi dovprašáti se (á/á ȃ) do česa ~ ~ ~ prave poti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

drájsati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drájsanje (ȃ) neknj. pog. kaj ~ hlače na stolu drgniti, guliti
drájsati se -am se (ȃ) neknj. pog. z/s čim ~ ~ z avtomobilom voziti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dramíti in drámiti -im nedov. drámi -te in -íte, -èč -éča; drámil -íla, drámit, drámljen -a; drámljenje; (drámit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ otroke iz spanja; star. ~ nočni mir motiti; poud. dramiti komu kaj ~ pisatelju domišljijo |vzbujati|
dramíti se in drámiti se -im se (í/ȋ/á á) ~ ~ iz spanca prebujati se; poud. V njem se ~i hrepenenje |nastaja, budi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dražíti1 -ím nedov. dráži -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; dražênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ hrano, izdelke; ~ slike na dražbi
dražíti se -ím se (í/ȋ í) Vse se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

drémati -ljem in drémati tudi dremáti -am nedov. -i -ite in drémaj -te tudi -ájte, -óč in -ajóč, -áje; -al -ala in drémal -ála, -at; drémanje tudi dremánje; (-at) (ẹ́; ẹ́/á ẹ́) Šel je dremat
drémati se -lje se in drémati se tudi dremáti se -a se (ẹ́; ẹ́/á ẹ́) komu Komur se ~e, naj gre spat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dremúckati -am nedov. -ajóč; -áje; dremúckanje (ȗ) manjš.; poud. ~ na soncu |dremati|
dremúckati se -a se (ȗ) poud. komu Malo se mi ~a |dremlje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dŕgniti -em nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla; dŕgnjen -a; dŕgnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj po čem ~ psa po hrbtu; drgniti koga/kaj z/s čim ~ tla s krpo; ~ si premrle roke; poud.: ~ šolske klopi |hoditi v šolo|; Že pet let ~e isti plašč |nosi, ima|; drgniti ob kaj Kolo ~e ~ blatnik; poud. V travi ~ejo črički |cvrčijo, čirikajo|; slabš. Čelist ~e že dve uri |igra|
dŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ob kaj Žival se ~e ob drevo; drgniti se z/s čim ~ ~ z brisačo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dríčati -am nedov. -ajóč, -áje; dríčanje (í; ȋ) redk. drčati, drseti: ~ navzdol
dríčati se -am se (í; ȋ) pokr. gor. drsati se, smučati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

drobíti -ím nedov. drôbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, drobljèn -êna; drobljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í)
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|
drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

drogírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; drogíranje (ȋ) omamiti, omamljati: koga/kaj z/s čim ~ ljudi s kemičnimi sredstvi
drogírati se -am se (ȋ) knj. pog. uživati mamila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dŕsati -am nedov. -ajóč, -áje; dŕsanje (ȓ) z/s čim po čem ~ s palico po tleh; drsati ob kaj Kolo ~a ~ blatnik; ~ na tekmovanju
dŕsati se -am se (ȓ) Otroci se ~ajo; drsati se ob kaj Kolo se ~a ob blatnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

drstíti -ím nedov. dŕsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; drstênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) redk. poditi, preganjati: koga/kaj Kuna je drstila veverico
drstíti se -ím se (í/ȋ í) Postrvi se ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

družíti in drúžiti -im tudi drúžiti -im nedov. drúži -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; drúžil -íla tudi -il -ila, drúžit, drúžen -a; drúženje; (drúžit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) koga/kaj Druži jih prijateljstvo; ~ različne sestavine; družiti kaj z/s čim ~ dobroto z izobraženostjo
družíti se in drúžiti se -im se tudi drúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) z/s kom/čim ~ ~ s prijatelji; ~ ~ v celoto; V njem se ~ita strogost in pravičnost; Barvi se lepo ~ita ujemata, skladata

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dúdlati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúdlanje (ȗ) star. veselo ~ dudati; slabš. dudlati kaj ~ popevko |igrati, peti|
dúdlati se -am se (ȗ) šol. žarg. |mehanično, brez razumevanja se učiti|: kaj ~ ~ novo pesem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dušíti -ím nedov. dúši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; dušênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Kašelj ga ~i; brezos. V grlu ga ~i; dušiti kaj Ropot ~i naše besede; ~ meso, zelenjavo; ~ požar gasiti; neobč. ~ jezo, bolečino zadrževati, premagovati; poud. ~ stavke, upor |preprečevati|
dušíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ pod snegom; poud. ~ ~ v solzah |zelo jokati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dvígati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dvíganje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ hlod na voz; ~ otroka v zrak; ~ plačo v banki; ~ proizvodnjo, cene; ~ uteži; ~ preplah povzročati; ~ raven izobrazbe zviševati; ~ zastavo nad množico držati; knj. pog. ~ koga sredi noči buditi, klicati; poud.: Umetnost jih ~a |boljša, plemeniti|; ~ prah (v javnosti) |povzročati razburjenje, govorice|; dvigati koga proti komu/čemu ~ ljudstvo proti izkoriščevalcem
dvígati se -am se (í ȋ; ȋ) Letalo, raketa se ~a; Voda v čolnu se ~a; Okrog gradu se ~a zidovje; Cesta se neopazno ~a vzpenja; Temperatura se ~a narašča; neobč. Noč se ~a noči se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dvígniti -em dov. dvígnjen -a (í ȋ) koga/kaj ~ otroka v naročje; ~ vstopnice pri blagajni; ~ preplah povzročiti; poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje|; knj. pog.: ~ hišo za dve nadstropji nadzidati; ~ koga sredi noči zbuditi, poklicati; poud. ~ roko nad koga, proti komu |udariti, pretepsti ga|; dvigniti koga proti komu ~ ljudstvo proti gosposki
dvígniti se -em se (í ȋ) ~ ~ na prste; Megla se je že dvignila; Kruh se je lepo dvignil vzhajal, narastel; Temperatura se je dvignila zvišala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dvigováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dvigovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ kamen na voz; ~ otroka v zrak; ~ pisma na pošti
dvigováti se -újem se (á ȗ) Dim se ~uje nad pogoriščem; Med grmovjem se ~ujejo topoli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

eksponírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; eksponíranje (ȋ) koga/kaj ~ redke znamke razstaviti, postaviti na ogled; ~ dele besedila poudariti; ~ dogajanje v romanu |nakazati potek, razvoj dogajanja|; fot. ~ film osvetliti
eksponírati se (ȋ) izpostavljati se: za koga ~ ~ ~ sodelavce; ~ ~ pri stavki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

enáčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; enáčenje (á ȃ) koga/kaj ~ stroj in človeka, stroj s človekom
enáčiti se -im se (á ȃ) z/s kom ~ ~ s sošolko po pridnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

etablírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; etablíranje (ȋ) star. kaj ~ podjetje ustanoviti, osnovati
etablírati se -am se (ȋ) neobč. uveljaviti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

evropeizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; evropeizíranje (ȋ) koga/kaj ~ gospodarstvo
evropeizírati se -am se (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

evropizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; evropizíranje (ȋ) evropeizirati
evropizírati se -am se (ȋ) evropeizirati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fásati fášem dvovid., nedov. fašóč; fásanje (ȃ) neknj. pog. dobiti, prejeti: kaj ~ nove čevlje; ~ nahod; ~ klofuto
fásati jih fášem jih (ȃ) neknj. pog. ~ ~ od očeta biti tepen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fašizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fašizíranje (ȋ) publ. kaj ~ družbo
fašizírati se -am se (ȋ) publ.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fecljáti -ám [fə tudi fe] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; fecljánje (-àt) (á ȃ) poud. |delati, počenjati (brez učinka)|: kaj Ves dan nekaj ~a
fecljáti se -ám se (á ȃ) poud. |zapletati se, zatikati se|: Nit se ~a; Jezik se mu ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

feminizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; feminizíranje (ȋ) biol. kaj ~ žival
feminizírati se -am se (ȋ) Nekateri poklici se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

féntati -am dov. -an -ana; féntanje (ẹ́) neknj. ljud. koga/kaj Kar prime v roko, vse ~a uniči; ~ človeka umoriti, ubiti
féntati se -am se (ẹ́) nizk. |narediti samomor|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fermentírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fermentíranje (ȋ) |spreminjati z encimi|: kaj ~ mleko
fermentírati se -am se (ȋ) Tobak se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fíksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fíksanje (ȋ) neknj. pog. koga zmerjati, nadlegovati
fíksati ga -am ga (ȋ) neknj. pog. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|: Dobro smo ga fiksali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

financírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; financíranje (ȋ) kaj ~ bolnišnico
financírati se -am se (ȋ) |denarno se vzdrževati|: Ta ustanova se ~a sama

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fintírati -am dvovid., nedov. -ajóč; fintíranje (ȋ) šport. žarg. |varati, zavajati nasprotnika|; sleng. fintírati kaj ~ slabost hliniti, igrati
fintírati se -am se (ȋ) sleng. |norčevati se, šaliti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

flódrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; flódranje (ọ̑) obrt. |z barvanjem ponarejati|: kaj ~ omaro
flódrati se -am se (ọ̑) nizk. |spolno občevati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

formírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; formíranje (ȋ) koga/kaj ~ glavo kipa oblikovati; ~ odbore za proslavo sestavljati, ustanavljati; ~ človekovo osebnost oblikovati, vzgajati
formírati se -am se (ȋ) Denarni fondi se ~ajo iz različnih virov nastajajo, se ustvarjajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fotografírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fotografíranje (ȋ) koga/kaj ~ pokrajino; Rad ~a
fotografírati se -am se (ȋ) Si se že fotografiral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

frizírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; frizíranje (ȋ) koga/kaj Kdo vas ~a
frizírati se -am se (ȋ) Frizira se v najboljših salonih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fŕkati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj poud. ~ lase |kodrati, navijati|
fŕkati se -am se (ŕ; ȓ ȓ) poud. Lasje se ji ~ajo |kodrajo|; knj. pog., poud., s smiselnim osebkom frkati se komu |mešati se komu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

frotírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; frotíranje (ȋ) kaj ~ telo
frotírati se -am se (ȋ) ~ ~ po prhi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fúčkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fúčkanje (ȗ) pokr. vzh. žvižgati, piskati: kaj ~ melodijo
fúčkati se -am se (ȗ) neknj. pog., s smiselnim osebkom komu (ne) biti mar, (ne) prizadevati: To se mi ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fuzionírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fuzioníranje (ȋ) neobč. združiti, združevati: ~ podjetja
fuzionírati se -am se (ȋ) neobč. Banki sta se fuzionirali se združili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ganíti in gániti -em dov. gáni -íte in -te; gánil -íla, gánjen -a; gánjenje; (gánit) (í/ȋ/á á) koga/kaj z/s čim ~ gledalce z igro; pešaj.: ~ z roko narediti gib; ~ roko premakniti; poud. ~ dekletu srce |vzbuditi njeno naklonjenost|
ganíti se in gániti se -em se (í/ȋ/á á) z nikalnico stati in se ne ganiti; poud. ne ~ ~ iz hiše več dni |iti, oditi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gárati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gáranje (ȃ) koga/kaj pokr. ~ prašiča goliti; star. Srajca me ~a drgne, pika
gárati se -am se (ȃ) star. ob kaj ~ ~ ~ drevo drgniti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gasíti -ím nedov. gási -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, gašèn -êna; gašênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ požar; poud. gasiti komu kaj z/s čim ~ gostom žejo z vinom |preprečevati|; poud. ~ si jezo |pomirjati, zmanjševati|
gasíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. ugašati: Iskre se ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gátiti -im nedov. -èč -éča; gáčen -a in gáten -a; gátenje (á ȃ) kaj neobč. ~ vhod mašiti, zapirati; redk. ~ živali gačiti
gátiti se -im se (á ȃ) neobč. Jed se mu ~i v grlu se ustavlja, se kopiči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

generírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; generíranje (ȋ) kaj neobč. Turizem ~a nova delovna mesta poraja, ustvarja; rač. ~ podatke; jezikosl. ~ povedi tvoriti
generírati se -am se (ȋ) neobč. globina, v kateri se ~ajo potresi nastajajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

germanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; germanizíranje (ȋ) ponemčevati, ponemčiti: koga/kaj ~ obmejne predele
germanizírati se -am se (ȋ) ponemčevati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

getizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; getizíranje (ȋ) publ. koga/kaj ~ manjšino |osamiti|
getizírati se -am se (ȋ) publ. Mesta se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gíbati -ljem tudi gíbati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; gíbanje (í; í) z/s čim ~ s prstom; pešaj. gibati kaj Veter ~e veje premika
gíbati se -ljem se tudi gíbati se -am se (í; í) ~ ~ v ravni črti; veliko se gibati na svežem zraku; pešaj. Star je, komaj se ~e se premika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gláditi -im nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla, glájen -a tudi glajèn -êna; glájenje tudi glajênje (á ȃ) koga/kaj ~ papir; ~ si brado; poud. ~ spore |pomirjati|; gladiti koga/kaj po čem ~ otroka po glavi
gláditi se -im se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ bradi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

glasíti se1 -ím se nedov. glási se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) Pitagorov izrek se ~i: a2 + b2 = c2; neobč. Rezervacija se ~i na vaše ime je; izkaznica, ~eča se na očetovo ime
glasíti -ím (í/ȋ í) star. razširjati, razglašati: kaj ~ nove ideje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|
glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

globalizírati -am dvovid., nedov. -ajoč; -an -ana; globalizíranje (ȋ) |omogočati mednarodno vplivanje, delovanje|: kaj ~ kapitalski trg
globalizírati se -am se (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

globíti -ím nedov. glôbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, globljèn -êna; globljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. kaj ~ jarek poglabljati
globíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Bolečina se je globila poglabljala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gnáti žênem nedov., 3. os. mn., privzdig. ženó, -i -íte, -óč; gnàl -ála, -àt, -án -ána; gnánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ konja; poud.: ~ eno in isto |govoriti, ponavljati|; ~ kaj predaleč |pretiravati v čem|; Žito ~e v klas |se razvija, raste|; Ajda že ~e |brsti|; brezos. gnati koga Morilca ~e na kraj zločina
gnáti se žênem se (á é) poud. |pretirano, zelo si prizadevati|: za kaj ~ ~ ~ doto; gnati se z/s čim ~ ~ z delom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gnêsti gnêtem nedov., 3. os. mn., neobč. gnetó, -i -íte, -óč; gnêtel -tla in gnétel gnêtla, star. gnèl gnêla, gnèst/gnêst, gnetèn -êna; gnetênje; (gnèst/gnêst) (é) koga/kaj ~ testo; poud. ~e ga zavist |muči, vznemirja|
gnêsti se gnêtem se (é) ~ ~ k izhodu, pred blagajno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gnojíti -ím nedov. gnôji -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; gnojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ krompir; star. čemu ~ krompirju
gnojíti se -ím se (í/ȋ í) Rana se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

godíti -ím nedov. gôdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; godênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ zimske hruške
godíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se razkraja in ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gôlcati -am [u̯c] nedov. -ajóč, -áje; gôlcanje (ó) star. lokati, (slišno) piti: kaj ~ vino iz steklenice
gôlcati se -a se (ó) pokr. kolcati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

golíti -ím in golíti gólim nedov. gôli -íte, -èč -éča; -íl -íla in gôlil -íla, -ít in gôlit, goljèn -êna in góljen -a; góljenje in goljênje; (-ít/-ìt in gôlit) (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) kaj ~ prašiča; ~ debla |lupiti|
golíti se -ím se in golíti se gólim se (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) |menjavati dlako, perje|: Krava se ~i; Ptiči se ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gomíliti -im nedov. -èč -éča; gomíljen -a; gomíljenje (í ȋ) poud. kaj ~ bogastvo |kopičiti, množiti|; ~ staro pohištvo |kopičiti|
gomíliti se -im se (í ȋ) poud. Otroci se ~ijo v svojem kotu |se stiskajo, gnetejo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

goníti gónim nedov. gôni -íte, -èč -éča; gônil -íla, gônit, gónjen -a; gónjenje; (gônit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ kolo; ~ konja; poud.: ~ eno in isto |ponavljati, govoriti|; ~ stran radovedneže |poditi, odganjati|; ~ vodo na svoj mlin |delati, govoriti v svojo korist|; lov. Pes ~i
goníti se gónim se (í/ȋ ọ́) Krava se ~i; slabš. Otroci se ~ijo po dvorišču |se podijo, divjajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gospóditi -im nedov. gospódenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč., poud. |delati se gospoda|: V mestu rad ~i
gospóditi se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč., poud. |postajati gospod|: Kmetje in delavci se ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gostíti1 -ím nedov. gôsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, goščèn -êna; goščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj z/s čim ~ malto s peskom
gostíti se -ím se (í/ȋ í) Kri se ~i; Megla se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gostíti2 -ím nedov. gôsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, goščèn -êna; goščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga z/s čim ~ prijatelje z vinom; poud. Še en liter, danes ~im jaz |poravnam račun, plačam|
gostíti se -ím se (í/ȋ í) poud. |dobro jesti, piti|: z/s čim ~ ~ z divjačino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grabíti in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko; grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin; grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|
grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; grájanje (á; ȃ) koga/kaj ~ napake; neobč. ~ učenca opominjati, oštevati
grájati se -am se (á; ȃ) pokr. gor. gnusiti se: komu Meso se mi ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grbánčiti -im nedov. -en -ena; grbánčenje (á ȃ) kaj ~ čelo
grbánčiti se -im se (á ȃ) Koža se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gŕbiti -im nedov. -èč -éča; gŕbljen -a; gŕbljenje (ŕ ȓ) kaj ~ hrbet
gŕbiti se -im se (ŕ ȓ) ~ ~ pod težkim nahrbtnikom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grdíti -ím nedov. gŕdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; grdênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. koga/kaj ~ bližnje |grdo govoriti o njih|; Obraz ~i brazgotina kazi, kvari; grditi koga pri kom ~ snaho pri sosedih |grdo govoriti sosedom o njej|
grdíti se -ím se (í/ȋ í) pokr. vzh. gabiti se, gnusiti se: komu ~i ~ ji vsaka jed

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grebéniti -im in grebeníti -ím nedov. -i -ite in grebêni -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, grebénjen -a in grebenjèn -êna; grebénjenje; (-it in -ít/-ìt) (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) neobč. grbiti: kaj Pes ~i vrat
grebéniti se -im se in grebeníti se -ím se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) neobč. Valovi so se visoko grebenili |se dvigali v obliki grebena|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grêbsti grêbem nedov. -i -íte, -èč -éča; grébel grêbla, grèbst/grêbst, -èn -êna tudi grêben -a; grebênje in grêbenje; (grèbst/grêbst) (é) koga/kaj ~ gomolje iz zemlje; ~ pesek na kup; Otrok ~e po pesku; brezos. grebsti koga V grlu ga ~e praska
grêbsti se grêbem se (é) sleng. pri kom za kaj ~ ~ ~ predstojnikih za boljši položaj prilizovati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gréti grêjem nedov. grèj/grêj -êjte, -óč; grèl/grél -éla, grét, grét -a; grétje; (grèt/grét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj Ogenj, sonce nas ~e; ~ vodo; ~ prostore z električno energijo ogrevati
gréti se grêjem se (ẹ́ ȇ) ~ ~ na soncu; Stroj se preveč ~e segreva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grísti grízem nedov. -i -ite, -óč; grízel -zla, gríst, grízen -a; grízenje; (grìst/gríst) (í) koga/kaj ~ meso; Bolhe me ~ejo pikajo; ~ si ustnice; poud.: ~ kolena |hoditi v hudo strmino|; Ljubosumnost ga ~e |muči, vznemirja|; poud. gristi v kaj Sveder ~e ~ beton |prodira|; poud. Mraz ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|
grísti se grízem se (í) Konji se ~ejo; poud. gristi se v kaj Reka se ~e v živo skalo |se zajeda|; Tovornjak se ~e v klanec |se počasi premika|; poud. ~ ~ zaradi neuspeha |mučiti se, vznemirjati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grmáditi -im nedov. -èč, -éča; -en -ena; grmádenje (á ȃ; ȃ) kaj ~ skale na kup
grmáditi se -im se (á ȃ; ȃ) poud. V skladiščih se ~ijo zaloge |se kopičijo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grohotáti -ám in grohotáti -óčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; grohotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) redk. krakati: Vran ~a
grohotáti se -ám se in grohotáti se -óčem se (á ȃ; á ọ́) redk. krohotati se: komu/čemu ~ ~ šalam

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grozíti -ím nedov. grôzi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít; grozênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu z/s čim ~ nasprotniku s pestjo; Cesti ~i plaz; groziti koga Samota jo ~i; ~i epidemija
grozíti se -ím se (í/ȋ í) star. koga/česa ~ ~ nočnega dela bati se; star. groziti se nad kom/čim zgražati se, jeziti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grúditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena; grúdenje (ú ȗ) koga/kaj star. ~ prepečenec, skorjo kruha gristi, glodati; poud. Lakota ga ~i |lačen je|
grúditi se -im se (ú ȗ) neobč.: ~ ~ pod bremenom padati, klecati; Na nebu so se začeli ~ oblaki se zbirati, kopičiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grupírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; grupíranje (ȋ) publ. razvrščati, razporejati: koga/kaj ~ učence pri telovadbi
grupírati se -am se (ȋ) publ. zbirati se, združevati se: ~ ~ v skupine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gubánčiti -im nedov. -en -ena; gubánčenje (á ȃ) kaj ~ čelo
gubánčiti se -im se (á ȃ) Srajca se na rokavih ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gúbati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gúbanje (ú; ȗ) kaj ~ čelo
gúbati se -am se (ú; ȗ) Hlače so se gubale

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gubíti -ím nedov. gúbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, gubljèn -êna; gubljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. izgubljati: koga/kaj ~ čas, veselje do dela
gubíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Cesta se ~i v daljavi se izgublja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gúgati -am tudi gúgati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; gúganje (ú; ȗ; ú; ȗ) koga/kaj ~ otroka
gúgati se -am se tudi gúgati se -ljem se (ú; ȗ; ú; ȗ) Miza se ~a; ~ ~ na gugalnici; ~ ~ pri hoji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gúliti -im nedov. -èč -éča; -il -ila in -íla, gúljen -a; gúljenje (ú) kaj ~ obleko na komolcih; knj. pog., poud. ~ hlače po šolskih klopeh |hoditi v šolo|; slabš. guliti koga z/s čim ~ ljudi z davki |zahtevati plačilo (visokih) davkov|
gúliti se -im se (ú) šol. žarg. učiti se brez razumevanja: kaj ~ ~ matematiko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gúncati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gúncanje (ȗ) neknj. ljud. gugati: kaj Valovi ~ajo čolne; afne ~ delati, govoriti kaj šaljivega
gúncati se -am se (ȗ) neknj. ljud. gugati se: ~ ~ na stolu; ~ ~ po cesti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gustírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; gustíranje (ȋ) neknj. pog. z užitkom jesti, piti: kaj ~ dobro vino
gustírati se -am se (ȋ) neknj. pog. naslajati se, uživati: ob čem ~ ~ ~ dobrotah na mizi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

habilitírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; habilitíranje (ȋ) |priznati komu pravico predavati na visoki šoli|: koga za kaj ~ koga za docenta
habilitírati se -am se (ȋ) za kaj ~ ~ za izrednega profesorja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hahljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; hahljánje; (-àt) (á ȃ) poud. |zamolklo vreti, izvirati, teči|: Voda ~a iz lukenj
hahljáti se -ám se (á ȃ) smejati se, posmehovati se: komu ~ ~ nerodnežu; ~ ~ od zadovoljstva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hájkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hájkanje (ȃ) koga Italijani so hajkali partizane
hájkati se -am se (ȃ) |biti preganjan|: Že tri leta se ~amo po gozdovih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hécati -am nedov. -ajóč, -áje; hécanje (ẹ̑) neknj. pog. koga za šalo zavajati
hécati se -am se (ẹ̑) neknj. pog. šaliti se: To smo se hecali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hidrolizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; hidrolizíranje (ȋ) kem. kaj ~ maščobe; Mila rada ~ajo
hidrolizírati se -am se (ȋ) Kromov sulfat se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hladíti -ím nedov. hládi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, hlajèn -êna; hlajénje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ vino; poud. ~ strast |pomirjati, zmanjševati|; hladiti komu kaj ~ bolniku čelo; Ventilator dobro ~i
hladíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v senci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hlíniti -im nedov. -èč -éča; hlínjen -a; hlínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ bolezen, prijaznost; poud. ~ poštenjaka |delati se, kazati se|
hlíniti se -im se (í ȋ) komu Hlinil se mi je, dokler ga nisem spregledal; znati se hliniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hlípati -am in hlípati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; hlípanje (í; ȋ; í; ȋ) ~ od joka, smeha; hlipati za čim ~ ~ zrakom; poud. Otrok je hlipal za igračko |jokal|
hlípati se -a se in hlípati se -lje se (í; ȋ) pokr. zah. kolcati se: komu ~a ~ mu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hlípniti -em dov. (í ȋ) nekajkrat ~
hlípniti se -e se (í ȋ) pokr. zah. kolcniti se: komu Hlipnilo se mu je

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

homotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; homotánje; (-àt) (á ȃ) redk. komu kaj ~ konjem grivo motati, mešati
homotáti se -ám se (á ȃ) redk. komu Nekaj se mu ~a po glavi mota

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hraníti1 in hrániti -im in hrániti -im nedov. hráni -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; hránil -íla in -il -ila, hránit, hránjen -a; hránjenje; (hránit) (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj ~ bolnika; ~ živino krmiti; redk. Še vedno ga ~i oče preživlja, vzdržuje
hraníti se in hrániti se -im se in hrániti se -im se (í/ȋ/á á; á ȃ) z/s čim ~ ~ z rastlinsko hrano

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hudíčati -am nedov. -áje; hudíčanje (í; í ȋ) poud. |preklinjati z besedo hudič|
hudíčati se -am se (í; í ȋ) poud. |preklinjati|: nad kom/čim Hudičal se je nad vsem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hudíti -ím nedov. húdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; hudênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) zastar. jeziti: koga ~ učitelja
hudíti se -ím se (í/ȋ í) zastar. jeziti se: na koga ~ ~ ~ otroke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hújšati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hújšanje (ȗ) neobč. kaj Revščina ~a njihovo življenje poslabšuje
hújšati se -am se (ȗ) neobč. Bolezen se ~a se slabša

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hvalíčiti -im nedov. -en -ena; hvalíčenje (í ȋ) slabš. |hvaliti|: koga/kaj ~ vse po vrsti
hvalíčiti se -im se (í ȋ) slabš. |hvaliti se|: Samo ~i se, naredi pa nič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hvalísati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hvalísanje (ȋ) |pretirano, neupravičeno hvaliti|: koga/kaj Trgovci ~ajo svoje blago
hvalísati se -am se (ȋ) slabš. |hvaliti se|: ~a ~, da zmore vse

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hvalíti in hváliti -im nedov. hváli -te in -íte, -èč -éča; hválil -íla, hválit, hváljen -a; hváljenje; (hválit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ drug drugega; ~ nevestino lepoto; ~ Boga slaviti, poveličevati
hvalíti se in hváliti se -im se (í/ȋ/á á) z/s kom/čim ~ ~ z lepoto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

identificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; identificíranje (ȋ) koga/kaj ~ privatne koristi in družbene interese enačiti; ~ ponesrečenca prepoznati
identificírati se -am se (ȋ) enačiti se: z/s kom/čim ~ ~ s svojim vzornikom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|
igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

imenováti -újem dov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; imenovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ izvedenca za sodišče; imenovati koga/kaj kaj Imenovali so jo lažnivka; ~ otroka Tomaž; nedov. Kritika ga ~uje največjega sodobnega misleca; imenovati koga za kaj ~ sina za dediča, za namestnika; imenovati koga/kaj po kom ~ otroka po očetu, ladjo po pisatelju
imenováti se -újem se nedov. (á ȗ) ~em ~ Štefka Hočevar; Hrib pred nami se ~uje Golovec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

individualizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; individualizíranje (ȋ) ‹poposamezniti›: koga/kaj ~ vzgojo, zdravljenje; ~ značaje v drami
individualizírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ v samostojnosti mišljenja ločiti se, osamosvojiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

industrializírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; industrializíranje (ȋ) kaj ~ deželo
industrializírati se -am se [ija] (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

inficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inficíranje (ȋ) okužiti: koga/kaj ~ opeklino, rano; inficirati koga/kaj z/s čim Vse je inficiral z nahodom
inficírati se -am se (ȋ) okužiti se: Rana se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

infiltrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; infiltríranje (ȋ) koga/kaj ~ vohune in diverzante |vtihotapljati|; zdrav. ~ tkivo |prepajati|
infiltrírati se -am se (ȋ) Sovražne enote se ~ajo v ozadje |se vtihotapljajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

informírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; informíranje (ȋ) obvestiti, poučiti: koga o kom/čem ~ srednješolce o študiju
informírati se -am se (ȋ) |izvedeti podatke|: o kom/čem ~ ~ ~ zadevi pri advokatu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

inkapsulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkapsulíranje (ȋ) zdrav. |obdati z ovojnico|: kaj Vezivo ~a bolezensko žarišče
inkapsulírati se -am se (ȋ) zdrav. |obdati se z ovojnico|: Cista se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

inkarnírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkarníranje (ȋ) neobč. utelesiti, utelešati: kaj Avtor je v glavni osebi inkarniral junaštvo
inkarnírati se -am se (ȋ) neobč. uresničiti se, uveljaviti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

inkomodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkomodíranje (ȋ) neobč. nadlegovati, motiti
inkomodírati se -am se (ȋ) neobč. Prosim, ne inkomodirajte se zaradi mene ne dajte se motiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

inkorporírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkorporíranje (ȋ) neobč. vključiti, priključiti: kaj ~ več krajev v sosednjo občino; ~ ozemlje
inkorporírati se -am se (ȋ) neobč. vključiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

inkrustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkrustíranje (ȋ) kaj z/s čim obrt. ~ pokrov škatle z biserovino |vstavljati, vlagati biserovino v pokrov|; um. ~ stene z marmorjem |oblagati|; neobč. Apnenec ~a stene cevovoda |obloži|
inkrustírati se -am se (ȋ) neobč. Rana se že ~a |na njej se dela krasta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

inskribírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inskribíranje (ȋ) neobč. koga ~ sina na univerzo vpisati
inskribírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ na filozofsko fakulteto vpisati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

integrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; integríranje (ȋ) kaj ~ manjše skupine v večje združevati; mat. ~ funkcijo
integrírati se -am se (ȋ) Podjetji sta se integrirali se združili; publ. integrirati se v kaj ~ ~ ~ sedanjost vključiti se vanjo, prilagoditi se ji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

interesírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; interesíranje (ȋ) → zanimati: koga Šport ga ne ~a
interesírati se -am se (ȋ) za koga/kaj ~ ~ ~ politiko → zanimati se; publ. ~ ~ ~ gradnjo hotela → zavzemati se, prizadevati si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ionizírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ionizíranje (ȋ) fiz. kaj Plamen ~a zrak
ionizírati se -am se [ijo] (ȋ) fiz. Plin se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iskáti íščem nedov. íšči -te in íšči -íte, -óč, iskáje; -àl -ála, -àt, -án -ána; iskánje; (-àt) (á í) koga/kaj ~ denarnico, ponesrečenca; Kosilo hodijo iskat v menzo; Šel je iskat kruh |kupit|; poud. ~ dlako v jajcu |pretiravati v natančnosti|; publ. ~ zdravniško pomoč |iti k zdravniku|
iskáti se íščem se (á í) Vse življenje se je iskal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ístiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; ístenje (í ȋ; ȋ) neobč. |imeti, šteti za isto|: kaj ~ pojme; ~ pridnost z nadarjenostjo
ístiti se -im se (í ȋ; ȋ) neobč. identificirati se, enačiti se: z/s kom/čim ~ ~ s kolektivom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

istovétiti -im nedov. -en -ena; istovétenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ različne pojme identificirati, enačiti
istovétiti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) z/s kom/čim ~ ~ z osebami v filmu enačiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

italijanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; italijanizíranje (ȋ) (po)italijaniti: koga/kaj ~ obmejno prebivalstvo; ~ slikarstvo
italijanizírati se -am se (ȋ) poitalijaniti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izbesnéti -ím dov.; drugo gl. besneti (ẹ́ í) z notranjim predmetom kaj ~ svoj bes
izbesnéti se -ím se (ẹ́ í) nad kom/čim ~ ~ ~ prijateljem; Pijanec se je izbesnel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izbljúvati -am in izbljúvati -bljújem tudi izbljuváti -bljúvam in izbljuváti -bljújem dov., nam. izbljúvat tudi izbljuvàt; izbljúvanje tudi izbljuvánje; drugo gl. bljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ jed, pijačo izbruhati
izbljúvati se -am se in izbljúvati se -bljújem se tudi izbljuváti se -bljúvam se in izbljuváti se -bljújem se (ú; ú; á ú; á ú) izbruhati se: Ko se je izbljuval, mu je odleglo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izbóčiti -im dov. -en -ena; izbóčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ hrbet; ~ pločevino
izbóčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) Dno posode se je izbočilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izbókati -am dov. -an -ana; izbókanje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ pločevino
izbókati se -am se (ọ́ ọ̑; ọ̑) Zidovi so se izbokali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izbóljšati -am dov. -an -ana; izbóljšanje (ọ̑) kaj ~ organizacijo dela; izboljšati kaj z/s čim ~ jed z dodatki
izbóljšati se -am se (ọ̑) Bolezen se je izboljšala; Vreme se je izboljšalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izboljševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izboljševánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ ceste; izboljševati kaj z/s čim ~ zemljo z gnojenjem
izboljševáti se -újem se (á ȗ) Razmere se ~ujejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izbrísati -bríšem dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; izbrísanje (í ȋ) koga/kaj iz česa ~ gnoj iz rane; ~ dolg; ~ sled v snegu; poud. ~ koga iz spomina |pozabiti na koga|
izbrísati se -bríšem se (í ȋ) ~ ~ iz kluba, šole |izpisati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izbrúhati -am dov. -an -ana (ú ȗ; ȗ) kaj ~ pijačo; poud. ~ besede iz sebe |hitro izreči, povedati|
izbrúhati se -am se (ú ȗ; ȗ) Ko se je izbruhal, mu je odleglo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izbrusíti in izbrúsiti -im dov.; drugo gl. brusiti1 (í/ȋ/ú ú) kaj ~ sekiro; ~ zob, kamen; ~ si čevlje na dolgi poti; neobč. ~ okus občinstva izboljšati
izbrusíti se in izbrúsiti se -im se (í/ȋ/ú ú) Kosa se počasi ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izbúhniti -em dov. izbúhnjen -a (ú ȗ) kaj Led v sodu je izbuhnil dno; pokr. ~ oči izbuljiti
izbúhniti se -em se (ú ȗ) Zid se je izbuhnil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izbúljiti -im dov. -en -ena; izbúljenje (ú ȗ) kaj ~ oči od groze, začudenja
izbúljiti se -im se (ú ȗ) V grozi so se ji izbuljile oči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izcedíti -ím dov. izcédil -íla, nam. izcedít/izcedìt; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj iz česa ~ sok iz limone; ~ s sokovnikom
izcedíti se -ím se (í/ȋ í) iz česa Iz pomaranče se je izcedil ves sok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izcêjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izcêjanje (é) kaj Slive ~ajo sok; izcejati kaj iz česa ~ sok iz jagod
izcêjati se -am se (é) iz česa Gnoj se ~a iz rane

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izcímiti -im dov. izcímljen -a (í ȋ) kaj iz česa poud. ~ dobiček iz kupčije |imeti, dobiti|; pokr. vzh. Seme ni izcimilo vzkalilo, vzklilo
izcímiti se -im se (í ȋ) poud. iz česa Iz prehlada se je izcimila bolezen |razvila|; Kaj se bo izcimilo iz tega |razvilo, nastalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izčístiti -im dov. izčíščen -a; izčíščenje (í ȋ) kaj ~ preprogo; ~ rano; ~ rudo; neobč. ~ svoje nazore izoblikovati
izčístiti se -im se (í ȋ) Voda v potoku se je izčistila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izčívkati -am dov. izčívkanje (ȋ) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj ~ skrivnost
izčívkati se -am se (ȋ) poud. |reči, povedati vse, do konca|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izčŕpati -am dov. -an -ana; izčŕpanje (ŕ; ȓ) koga/kaj ~ zaloge hrane; Bolezen ga je izčrpala; izčrpati kaj iz česa ~ vodo iz vodnjaka
izčŕpati se -am se (ŕ; ȓ) ~ ~ z delom; Zemlja se je izčrpala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izčrpávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izčrpávanje (ȃ) koga/kaj Vročina ~a telo; izčrpavati kaj iz česa ~ vodo iz vodnjaka
izčrpávati se -am se (ȃ) telesno in duševno se izčrpavati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izdájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izdájanje (ȃ) komu koga/kaj ~ podjetnikom uradne skrivnosti; poud.: Vid ga ~a |mu slabi|; Pohištvo ~a dober okus |kaže|; ~ prijatelje; izdajati koga za kakšnega ~ otroka za svojega; izdajati kaj ~ časopis; ~ blago iz skladišča; neobč. izdajati kaj za kaj ~ denar za obleko porabljati
izdájati se -am se (ȃ) poud. za koga/kaj ~a ~ ~ zdravnika |Pravi, da je zdravnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izdáti1 -dám dov., 2. in 3. os. dv. izdásta in izdáta, 2. os. mn. izdáste in izdáte; drugo gl. dati (á) komu koga/kaj ~ sovražniku domovino, tovariše; poud. Noge so ga izdale |so mu odpovedale|; izdati kaj ~ časopis; ~ blago iz skladišča; neobč. izdati kaj za kaj ~ vso plačo za hrano porabiti
izdáti se -dám se (á) poud. za koga/kaj Izdal se je za študenta |Rekel je, da je študent|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izdiferencírati -am dov. -an -ana; izdiferencíranje (ȋ) |povzročiti razlike v čem|: kaj ~ študijske skupine
izdiferencírati se -am se (ȋ) |postati (v sebi) različen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izdišáti -ím dov.; drugo gl. dišati (á í) neobč. kaj Rože so izdišale svoj vonj |oddale, dale|
izdišáti se -ím se (á í) Vijolice so se izdišale

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izdréti -dêrem tudi izdréti -drèm dov., 3. os. mn., neobč. izderó, nam. izdrèt/izdrét; izdŕtje; drugo gl. dreti2 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) kaj iz česa ~ sekiro iz tnala; izdreti komu kaj ~ bolniku zob
izdréti se -dêrem se tudi izdréti se -drèm se (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) Klin se je izdrl

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izdvájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izdvájanje (á; ȃ) → izločevati, izločati: koga/kaj ~ manjše skupine; Tvegano bi bilo koga ~ → posebej pohvaliti, imenovati
izdvájati se -am se (á; ȃ) → izločevati se, izločati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izdvojíti -ím dov. izdvójil -íla, nam. izdvojít/izdvojìt; drugo gl. dvojiti (í/ȋ í) → izločiti: koga/kaj ~ otroka iz družbe; ~ znesek iz proračuna; Nikogar ne moremo ~ → posebej pohvaliti, imenovati
izdvojíti se -ím se (í/ȋ í) → izločiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izgrméti -ím dov.; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) poud. |razburjeno, zelo glasno reči, povedati|: kaj ~ besede, govor
izgrméti se -i se (ẹ́ í) Proti večeru se je izgrmelo |je nehalo grmeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izgubíti -ím dov. izgúbil -íla, nam. izgubít/izgubìt; drugo gl. gubiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ denarnico; ~ svojce; ~ zavest omedleti; poud.: ~ oblast nad seboj |ne moči se obvladati|; ~ srce |zaljubiti se|; ~ živce |razburiti se|
izgubíti se -ím se (í/ȋ í) Otrok se je izgubil v gozdu; poud.: Sin se je čisto izgubil |ni našel prave življenjske poti|; Le malokdo se ~i v naše kraje |pride|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izgúbljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izgúbljanje (ú) koga/kaj ~ čas s čakanjem; ~ prijatelje; ~ na dirkah, pri igri; publ. ~ kaj iz vida ne upoštevati, zanemarjati; Denar ~a vrednost, ●na vrednosti
izgúbljati se -am se (ú) ~ ~ zaradi megle; poud. Fant se vedno bolj ~a |ne najde prave življenjske poti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izhodíti -hódim dov. izhójen -a; drugo gl. hoditi (í/ȋ ọ́) kaj ~ gaz v snegu; ~ si podplate
izhodíti se -hódim se (í/ȋ ọ́) Dati živini možnost, da se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izhŕkati -am dov. -an -ana; izhŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) Izhrkaj, da boš lažje dihal
izhŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) Težko se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izíti -ídem dov. -i -ite; izšèl -šlà -ò tudi -ó; (-ít) (í) Delo je izšlo pri znani založbi; iziti iz česa Iz te družine je izšlo precej dobrih igralcev; publ. Iz boja so izšli živi |V boju so ostali živi|
izíti se -ídem se (í) Deljenje se ~e; Vse se je izšlo po sreči |končalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izjalovíti -ím dov. izjalôvil -íla, izjalovljèn -êna; drugo gl. jaloviti (í/ȋ í) star. kaj Nepričakovani dogodek je izjalovil njihov načrt preprečil, onemogočil
izjalovíti se -ím se (í/ȋ í) Načrt, napad se ~i |se ne uresniči, posreči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izjáviti -im dov. izjávljen -a (á ȃ) kaj ~ kaj pod prisego, pred pričami; Izjavil je, da ni kriv
izjáviti se -im se dov. (á ȃ) publ. izreči se: za koga/kaj ~ ~ ~ združitev; ~ ~ ~ Slovenca; izjaviti se proti komu/čemu ~ ~ ~ deklaraciji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izjókati tudi izjokáti -am in izjókati tudi izjokáti -jóčem dov. izjókan -a; drugo gl. jokati (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) poud. kaj ~ bolečino, žalost |z jokom izraziti|
izjókati se tudi izjokáti se -am se in izjókati se tudi izjokáti se -jóčem se (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) Pustil je, da se je izjokala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkadíti -ím dov. izkádil -íla, nam. izkadít/izkadìt, izkajèn -êna; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) redk. pokaditi: kaj ~ cigareto
izkadíti se -ím se (í/ȋ í) Dim se je izkadil skozi špranje; poud. izkaditi se komu Jeza se mu še ni čisto izkadila |izginila, minila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkášljati -am dov. -an -ana (ȃ) kaj ~ gnoj, kri; poud. ~ nekaj besed |izreči, povedati|
izkášljati se -am se (ȃ) moči se izkašljati; knj. pog., poud. ~ ~ na sestanku |povedati vse, kar koga teži, vznemirja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkašljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; izkašljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ kri, sluz
izkašljeváti se -újem se (á ȗ) dolgo se izkašljevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkázati tudi izkazáti -kážem dov. izkázanje in izkazánje; drugo gl. kazati (á/á á) kaj ~ dohodke, izgubo; publ. Izkazali so večji promet kot lani imeli, dosegli; izkazati komu kaj ~ staršem ljubezen, spoštovanje
izkázati se tudi izkazáti se -kážem se (á/á á) ~ ~ na tekmovanju, pri delu; izkazati se kot kaj ~ ~ ~ vojskovodja; izkazati se koga/kaj ~ ~ mojstra, moža, prijatelja; izkazati se kakšnega ~ ~ hvaležnega, vrednega zaupanja; izkazati se pred kom Hotel se je izkazati pred dekletom postaviti; izkazati se z/s čim ~ ~ s potnim listom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izkazovánje; (-àt) (á ȗ) Statistika ~uje porast proizvodnje; publ. ~ najboljši uspeh na šoli imeti, dosegati; izkazovati komu kaj ~ državniku čast, dekletu ljubezen
izkazováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ na umetniškem področju; izkazovati se kakšnega ~ ~ hvaležnega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkíhati -am dov. -an -ana; izkíhanje (í ȋ) kaj ~ sluz
izkíhati se -am se (í ȋ) Ni se mogel izkihati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izklepetáti -ám in izklepetáti -éčem dov. izklepetán -a; izklepetánje; drugo gl. klepetati (á ȃ; á ẹ́) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj Vse je izklepetal
izklepetáti se -ám se in izklepetáti se -éčem se (á ȃ; á ẹ́) poud. Pusti, naj se malo ~a |pove, kaj ga vznemirja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izključeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izključevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ napravo, tok; ~ učence iz šole; poud. Tega ne ~ujem |Menim, da je to mogoče|
izključeváti se -újem se (á ȗ) Ti dve možnosti se ~ujeta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkljúvati -am in izkljúvati -kljújem tudi izkljuváti -kljúvam in izkljuváti -kljújem dov., nam. izkljúvat tudi izkljuvàt; izkljúvanje tudi izkljuvánje; drugo gl. kljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj iz česa ~ črva iz lubja
izkljúvati se -am se in izkljúvati se -kljújem se tudi izkljuváti se -kljúvam se in izkljuváti se -kljújem se (ú; ú; á ú; á ú) iz česa Pišče se je izkljuvalo iz jajca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izklopíti in izklópiti -im dov. izklópi -te in -íte; izklópil -íla, izklópit, izklópljen -a; izklópljenje; (izklópit) (í/ȋ/ọ́ ọ́; í/ȋ/ọ̑ ọ̑) kaj ~ gramofon, radio, telefon; izklopiti komu kaj ~ porabnikom električni tok
izklopíti se in izklópiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́; í/ȋ ọ̑ ọ̑) avtomatsko se izklopiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkopáti -kópljem tudi izkopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ jamo, kanal; poud. ~ bojno sekiro |začeti boj|
izkopáti se -kópljem se tudi izkopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) iz česa ~ ~ ~ snega; poud. ~ ~ ~ dolgov |poravnati dolgove|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkopávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izkopávanje (ȃ) koga/kaj ~ jarke; ~ ponesrečence
izkopávati se -am se (ȃ) iz česa ~ ~ ~ snega; poud. ~ ~ ~ revščine |reševati se revščine|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkoreníniti -im dov. izkorenínjen -a; izkorenínjenje (í ȋ) kaj ~ drevo, travo; poud. ~ bolezen, brezposelnost, predsodke |odpraviti, odstraniti|
izkoreníniti se -im se (í ȋ) poud. ~ ~ iz okolja |se mu odtujiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkŕcati -am dov. -an -ana; izkŕcanje (ŕ; ȓ) koga ~ potnike, čete
izkŕcati se -am se (ŕ; ȓ) Potniki so se izkrcali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkrcávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izkrcávanje (ȃ) koga ~ vojake; °~ blago razkladati, raztovarjati
izkrcávati se -am se (ȃ) ~ ~ iz letala, z ladje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkréhati -am dov. -an -ana (ẹ́; ẹ̑) slabš. |izkašljati|: kaj ~ sluz, gnoj
izkréhati se -am se (ẹ́; ẹ̑) slabš. |izkašljati se|: Končno se je izkrehal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkristalizírati -am dov. -an -ana; izkristalizíranje (ȋ) kem., min. kaj ~ laktozo
izkristalizírati se -am se (ȋ) kem., min. Sol se ~a; poud. Mnenja o tem so se izkristalizirala |razjasnila, izoblikovala|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izkrivíti -ím dov. izkrívil -íla, nam. izkrivít/izkrivìt, izkrívljen -a; izkrívljenje; drugo gl. kriviti (í/ȋ í) kaj ~ cev skriviti; publ. ~ uradno poročilo popačiti
izkrivíti se -ím se (í/ȋ í) Deska se je izkrivila skrivila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izláčniti -im dov. izláčnjen -a (á ȃ) koga Hoja je planince izlačnila
izláčniti se -im se (á ȃ) ~ ~ na sprehodu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izlájati -am dov. -an -ana (ȃ) slabš. kaj ~ nekaj psovk |zadirčno izreči|
izlájati se -am se (ȃ) na koga Pes se je izlajal na prišleca; nizk. Naj se ~ajo, da bo mir |izkričijo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izlakotíti -ím in izlákotiti -im dov. izlákotil -íla in izlákotil -a, nam. izlakotít/izlakotìt in izlákotit; izlakotênje in izlákotenje; drugo gl. lakotiti (í/ȋ í; á; á ȃ) koga Veslanje ga je izlakotilo; neobč. ~ internirance izstradati, sestradati
izlakotíti se -ím se in izlákotiti se -im se (í/ȋ í; á; á ȃ) ~ ~ na izletu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izléči -léžem dov. izléžen -a; drugo gl. leči2 (ẹ́ ẹ̑) kaj Ptica je izlegla jajca v travo
izléči se -léžem se (ẹ́ ẹ̑) Piščanci se ~ejo po treh tednih; poud. To se je izleglo v njegovih možganih |je nastalo, se pojavilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti|
izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; izlívanje (í) kaj ~ vodo; poud. ~ svoje veselje |brez pridržkov izražati|
izlívati se -am se (í) V jezero se ~a več potokov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izlízati tudi izlizáti -lížem dov. izlízanje in izlizánje; drugo gl. lizati (í/á í) kaj Pes (si) ~e rano; poud. izlizati kaj v kaj Voda je izlizala stopnice v skalo |izdolbla|
izlízati se tudi izlizáti se -lížem se (í/á í) knj. pog. ozdraveti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izlóčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izlóčanje (ọ́) koga/kaj Drevo ~a smolo; ~ neustrezne kandidate |odstranjevati|; izločati koga/kaj iz česa ~ blago iz prodaje |umikati|; ~ sol iz morske vode; izločati čemu kaj ~ mesu kosti
izlóčati se -am se (ọ́) Cink se ~a na katodi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izločeváti -újem nedov. izločevánje; drugo gl. ločevati (á ȗ) koga/kaj ~ seč, smolo; izločevati koga/kaj iz česa ~ snovi iz zmesi; ~ tovornjake iz prometa |začasno odstranjevati|
izločeváti se -újem se (á ȗ) Z dihanjem se ~uje vlaga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izločíti in izlóčiti -im dov.; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ fanta na naboru; ~ veliko znoja; izločiti koga/kaj iz česa ~ sladkor iz raztopine
izločíti se in izlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Cink se ~i na katodi; ~ ~ iz družbe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izluščíti in izlúščiti -im dov. izlúščenje; drugo gl. luščiti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ fižol, grah; izluščiti kaj iz česa ~ kamenček iz zidu
izluščíti se in izlúščiti se -im se (í/ȋ/ú ú) neobč. Iz megle se je izluščila vas |se počasi prikazala|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izmázati -mážem dov. -al -ala in -ála, -an -ana (á ȃ) poud. |spraviti iz neprijetnega, zapletenega položaja|: koga Na sodišču ga je izmazal
izmázati se -mážem se (á ȃ) poud. ~ ~ iz sobe |na skrivaj, neopazno oditi|; ~ ~ iz težav |rešiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izmenjávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izmenjávanje (ȃ) koga/kaj neobč. ~ leče, igralce menjavati, zamenjavati; publ.: ~ znamke |dajati, pošiljati jih drug drugemu|; ~ izkušnje, mnenja |sporočati, pripovedovati jih drug drugemu|
izmenjávati se -am se (ȃ) neobč. menjavati se: ~ ~ v vodstvu; Gozdovi se ~ajo s travniki, polji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izmíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izmíkanje (í ȋ; ȋ) kaj ~ podstavke, zagozde; nastavljati in ~ roko; olepš. ~ denar |krasti|; izmikati komu kaj ~ sošolcem naloge in jih prepisovati
izmíkati se -am se (í ȋ; ȋ) komu/čemu Dekle se mu ~a |se ga ogiba|; ~ ~ plačilu dolgov |ne jih plačevati|; ~ ~ sunkom, udarcem; Povej naravnost, ne izmikaj se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izmolíti -mólim dov. izmóljen -a; drugo gl. moliti1 (í/ȋ ọ́) kaj ~ srečo, zdravje; ~ očenaš zmoliti
izmolíti se -mólim se (í/ȋ ọ́) poud. |z molitvijo se utruditi, izčrpati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izmótati -am tudi izmotáti -ám dov. izmótanje tudi izmotánje; drugo gl. motati (ọ́; ọ̑; á ȃ) koga/kaj iz česa ~ knjigo iz papirja, roko iz povoja
izmótati se -am se tudi izmotáti se -ám se (ọ́; ọ̑; á ȃ) iz česa ~ ~ ~ gneče; poud. ~ ~ ~ krize |rešiti se|; Upa, da se bo izmotal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izmotávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izmotávanje (ȃ) koga/kaj iz česa ~ otroka iz povojev
izmotávati se -am se (ȃ) iz česa ~ ~ ~ težav; poud. Nekaj se ~a |izmika|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izmúčiti -im dov. -en -ena; izmúčenje (ú ȗ) koga Kašelj bolnika ~i; poud. ~ ujetnike do smrti |popolnoma|
izmúčiti se -im se (ú ȗ) duševno se izmučiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iznakáziti -im tudi iznakazíti -ím dov. iznakáženje tudi iznakažênje; drugo gl. nakaziti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) koga/kaj Bolezen ga je iznakazila; ~ pomen besed
iznakáziti se -im se tudi iznakazíti se -ím se (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) Vse se je iznakazilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iznevériti -im dov. iznevérjen -a; iznevérjenje (é ẹ̑) neobč. komu koga ~ sosedu ženo |povzročiti, da je nezvesta|; publ. Propaganda je izneverila → je bila neuspešna, je odpovedala
iznevériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) komu/čemu ~ ~ tovarišem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iznevérjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; iznevérjanje (ẹ́) neobč. komu koga ~ prijatelju nevesto |povzročati, da je nezvesta|
iznevérjati se -am se (ẹ́) komu/čemu Dekle se mu ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izoblikováti -újem dov. izoblikovánje; drugo gl. oblikovati (á ȗ) koga/kaj ~ glavo kipa, načrt; Življenje ga je izoblikovalo
izoblikováti se -újem se (á ȗ) V tem času se je izoblikovala država; izoblikovati se v kaj Misel se je izoblikovala v sklep

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izobráziti -im dov. izobrážen -a; izobráženje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ učence; star. ~ jezik razviti, kultivirati
izobráziti se -im se (á ȃ; ȃ) srednješolsko, glasbeno se izobraziti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izobraževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izobraževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ mladino, strokovnjake za določena mesta; star. ~ estetski čut razvijati, kultivirati
izobraževati se -újem se (á ȗ) ~ ~ doma, v tujini

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; izolíranje (ȋ) koga/kaj ~ bolnike, osumljenca osamiti; ~ napeljavo; ~ stene s plutovino; izolirati kaj iz česa ~ element iz minerala
izolírati se -am se (ȋ) poud. Na starost se je popolnoma izoliral |osamil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpahníti in izpáhniti -em tudi izpáhniti -em dov. izpáhnjenje; drugo gl. pahniti (í/ȋ/á á; á; á ȃ) kaj ~ nogo v kolku; ~ (si) čeljust; redk. izpahniti čemu kaj ~ češpljam koščice odstraniti
izpahníti in izpáhniti se -em se tudi izpáhniti se -em se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) komu Mozolji se ~ejo se izpustijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpahováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; izpahovánje; (-àt) (á ȗ) redk. kaj ~ brado |potiskati jo navzven, naprej|
izpahováti se -újem se (á ȗ) Mozolji se mu ~ujejo po obrazu se izpuščajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpeháti -ám [pə] dov. izpehánje; drugo gl. pehati (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ vsiljivca iz hiše; redk. Krt ~a zemljo iz rova izrije, izrine
izpeháti se -ám se (á ȃ) poud. iz česa ~ ~ ~ gneče |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpeljáti -péljem tudi izpeljáti -ám dov.; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) kaj ~ ovinek; ~ kupčijo, načrt, misel do konca; publ. ~ akcijo narediti, opraviti; izpeljati koga/kaj iz česa ~ otroke iz nevarnosti; Lastovka je izpeljala mladiče (iz gnezda)
izpeljáti se -péljem se tudi izpeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) iz česa Siničke so se izpeljale (iz gnezda)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpeljávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izpeljávanje (ȃ) koga/kaj ~ načrt; Lastovka ~a mladiče
izpeljávati se -am se (ȃ) iz česa Siničke se ~ajo iz gnezda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpeljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj Lastovka je izpeljevala mladiče; ~ načrt, nalogo; izpeljevati kaj iz česa ~ pravila, sklepe iz teorije; jezikosl. |tvoriti besedo s priponskim obrazilom|
izpeljeváti se -újem se (á ȗ) Lastovke se že ~ujejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpéti2 -pôjem dov., nam. izpèt/izpét; izpétje; drugo gl. péti (ẹ́ ó) kaj ~ melodijo, pesem; knj. pog., poud. izpeti komu kaj Ta nam bo izpel vse, kar ve |rekel, povedal|
izpéti se -pôjem se (ẹ́ ó) Pesnik se je izpel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpíhati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; izpíhanje (í) kaj iz česa ~ smet iz cevi
izpíhati se -am se (í) Burja se je izpihala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpísati in izpisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) kaj Črke morate ~; ~ neznane besede; ~ število (z besedo)
izpísati se in izpisáti se -píšem se (í/á í) iz česa ~ ~ ~ šole, tečaja; poud. Pisatelj se je že izpisal |njegova besedna ustvarjalnost upada|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpláčati in izplačáti -am dov.; drugo gl. plačati (á/á á) koga/kaj ~ delavce, dediče; ~ dolg; poud. ~ predrzneže |kaznovati jih, maščevati se jim|
izpláčati se in izplačáti se -am se dvovid. (á/á á) knj. pog. prinašati korist, dobiček: Finančno se to ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpljúvati -am in izpljúvati -pljújem tudi izpljuváti -pljúvam in izpljuváti -pljújem dov., nam. izpljúvat in izpljuvàt; drugo gl. pljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ kri, slino
izpljúvati se -am se in izpljúvati se -pljújem se tudi izpljuváti se -pljúvam se in izpljuváti se -pljújem se (ú; ú; á ú; á ú) Ne more se izpljuvati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpopolníti in izpopôlniti -im [u̯n] dov. izpopôlnjen -a; izpopôlnjenje; drugo gl. polniti (í/ȋ/ó ó) kaj ~ izdelke; ~ zalogo; ~ znanje
izpopolníti se in izpopôlniti se -im se [u̯n] (í/ȋ/ó ó) ~ ~ v glasbi, stroki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpopolnjeváti -újem [u̯n] nedov. izpopolnjevánje; drugo gl. popolnjevati (á ȗ) kaj ~ delovni postopek; ~ zaloge
izpopolnjeváti se -újem se [u̯n] (á ȗ) ~ ~ z delom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izposodíti in izposóditi -im dov.; drugo gl. posoditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ knjigo
izposodíti si in izposóditi si -im si (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ ~ obleko za nastop; omilj. ~ ~ sosedovo kolo |vzeti, ukrasti|; izposoditi si od koga ~ ~ ~ prijatelja; poud. izposoditi si koga |ponorčevati se iz koga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izposójati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izposójanje (ọ́) kaj ~ avtomobile
izposójati si -am si (ọ́) kaj ~ ~ denar, živila; izposojati si kaj od koga ~ ~ ideje od drugih avtorjev; poud. izposojati si koga |norčevati se iz koga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izposojeváti -újem nedov. izposojevánje; drugo gl. posojevati (á ȗ) kaj ~ avtomobile; Knjižnica ~uje ob torkih
izposojeváti si -újem si (á ȗ) kaj ~ ~ denar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpostáviti -im dov. izpostávljen -a (á ȃ) koga/kaj čemu ~ jadra vetru; ~ ustvarjalca kritiki; izpostaviti koga ~ tatu na sramotilnem odru; izpostaviti kaj jezikosl. ~ stavčni člen; publ. ~ problem poudariti
izpostáviti se -im se (á ȃ) za koga/kaj ~ ~ ~ prijatelja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpostávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izpostávljanje (á) koga/kaj čemu ~ slabega učenca posmehu; ~ telo soncu
izpostávljati se -am se (á) za koga/kaj ~ ~ ~ prijatelje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpotíti -ím dov. izpótil -íla, nam. izpotít/izpotìt, izpotèn -êna; izpotênje; drugo gl. potiti se (í/ȋ í) kaj ~ bolezen, prehlad
izpotíti se -ím se (í/ȋ í) Koža se mora izpotiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpovédati -povém dov.; drugo gl. povedati (ẹ́) komu kaj ~ dekletu ljubezen; izpovedati kaj ~ svoja čustva; ~ po resnici, pod prisego; Izpovedal je, da je nedolžen
izpovédati se -povém se (ẹ́) poud. česa Izpovedal se je vsega, kar mu je ležalo na duši |Povedal je vse|; poud. izpovedati se komu ~ ~ prijatelju |povedati, kaj ga vznemirja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpovedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpovedovánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ dekletu ljubezen; izpovedovati koga/kaj ~ svojo samoto, žalost; ~ vero; ~ vernike spovedovati
izpovedováti se -újem se (á ȗ) poud. česa ~ ~ grehov spovedovati se; poud. izpovedovati se komu ~ ~ prijatelju |pripovedovati, zaupati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izprazníti in izprázniti -im dov. izpráznjenje; drugo gl. prazniti (í/ȋ/á á) kaj ~ posodo, poštni nabiralnik; poud.: Ponoči so izpraznili blagajno |ukradli denar iz blagajne|; Proti njemu je izpraznil pet strelov |izstrelil|
izprazníti se in izprázniti se -im se (í/ȋ/á á) V podjetju se je izpraznilo nekaj mest; Akumulator se je izpraznil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpraznjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpraznjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ posodo
izpraznjeváti se -újem se (á ȗ) Trg se je vse bolj izpraznjeval

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpríditi -im dov. izpríjen -a in izpríden -a; izpríjenje in izprídenje (í ȋ) poud. koga ~ mladino |pokvariti|
izpríditi se -im se (í ȋ) poud. V tujini se je do kraja izpridil |pokvaril|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpŕskati -am dov. -an -ana; izpŕskanje (ŕ ȓ; ȓ) poud. kaj ~ odgovor v smehu |krčevito se smejoč povedati|
izpŕskati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) knj. pog., poud. |povedati vse, zlasti kar koga teži|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpsováti -újem dov., nam. izpsovàt; drugo gl. psovati (á ȗ) redk. ozmerjati, ošteti: koga ~ soseda
izpsováti se -újem se (á ȗ) redk., poud. Pusti ga, naj se ~uje |z zmerjanjem izrazi svoje nezadovoljstvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ kozarec, vrv; ~ stavek pri prepisovanju; ~ ujetnike iz taborišča; knj. pog. Ne ~i nobenega plesa Pleše vsak ples; poud.: ~ rafal na sovražnika |izstreliti|; ~ ugodno priložnost |ne izrabiti je|
izpustíti se -ím se (í/ȋ í) komu Mozolji so se mu izpustili po obrazu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpúščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izpúščanje (ú) koga/kaj ~ predmete iz rok; ~ številke, črke; ~ zapornike; ~ paro
izpúščati se -am se (ú) komu Mozolji se mu ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izrabíti in izrábiti -im dov.; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ čopič do držaja; ~ delavce; ~ priložnost
izrabíti se in izrábiti se -im se (í/ȋ/á á) Stroj se je že izrabil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izrábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izrábljanje (á) koga/kaj koristno ~ čas; ~ delavce; ~ ugoden položaj
izrábljati se -am se (á) Stroji se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izravnáti -ám dov. izravnánje; drugo gl. ravnati (á ȃ) kaj ~ površino; ~ razlike, nasprotja; ~ tehtnico
izravnáti se -ám se (á ȃ) Površina se je izravnala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izravnávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izravnávanje (ȃ) kaj ~ površino, tla; ~ razlike; ~ uvoz in izvoz
izravnávati se -am se (ȃ) Razlike se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izráziti -im dov. izrážen -a; izráženje (á ȃ) kaj ~ čustva; izraziti kaj o kom/čem ~ mnenje o sodelavcu; izraziti komu kaj ~ učitelju hvalo, občudovanje; publ. ~ zaupanje kandidatu glasovati zanj
izráziti se -im se (á ȃ) Otrok se še ne zna izraziti; Slabo si se izrazil; publ. izraziti se proti komu/čemu ~ ~ ~ novemu načinu dela izreči se; publ. izraziti se za koga/kaj ~ ~ ~ kandidata izreči se; publ. izraziti se o kom/čem lepo se izraziti o pevcu, o prireditvi |povedati svoje mnenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izrážati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izrážanje (á) kaj ~ pomisleke, veselje; izražati kaj o kom/čem ~ mnenje o članku; ~ vrednost blaga v dolarjih; izražati komu kaj ~ pevcu občudovanje, priznanje
izrážati se -am se (á) izbrano, z lahkoto se izražati; publ. izražati se o kom/čem grdo se izražati o kandidatu |dajati svoje negativno mnenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izrêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) kaj ~ šalo, željo; izreči kaj o čem ~ mnenje o izdelku; izreči komu kaj ~ profesorju zahvalo zahvaliti se
izrêči se -rêčem se (é) proti komu/čemu ~ ~ ~ predlogu |mu nasprotovati|; izreči se za koga/kaj ~ ~ ~ republiko; ~ ~ ~ Slovenca; izreči se o kom/čem ~ ~ ~ kandidatu |dati svoje mnenje|; ~ ~ ~ predlogu |ga presoditi|; publ. pohvalno se izreči o čem pohvaliti kaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izrékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izrékanje (ẹ̑) kaj ~ očitke, želje; izrekati kaj o kom/čem ~ mnenja o romanu; izrekati komu kaj ~ študentu priznanje
izrékati se -am se (ẹ̑) proti komu/čemu ~ ~ ~ predlogu; izrekati se za koga/kaj ~ ~ ~ miroljubno sožitje; izrekati se o kom/čem ~ ~ ~ plebiscitu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izrísati -ríšem dov. -an -ana; izrísanje (ȋ) kaj ~ načrt; redk. ~ model iz revije prerisati
izrísati se -ríšem se (ȋ) Obronki gora so se izrisali na nebu |prikazali v obrisih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izríti -ríjem dov., nam. izrít/izrìt; izrítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj iz česa Krt ~e zemljo iz rova; Črv ~e luknjico; redk. ~ plevel s korenino izpuliti, izruvati
izríti se -ríjem se (í ȋ) poud. iz česa ~ ~ ~ kupa snega |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izróčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izróčanje (ọ́) komu/čemu koga/kaj ~ tekmovalcem priznanja; ~ prijatelju pozdrave
izróčati se -am se (ọ́) neobč. komu/čemu ~ ~ težkim mislim prepuščati se, predajati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izročíti -ím dov. izrôči -íte; izróčil -íla, -ít, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu koga/kaj ~ prijatelju denar; ~ tuji državi storilca kaznivega dejanja; izročiti koga/kaj komu/čemu ~ zadevo odvetniku; neobč. ~ neprijetnosti pozabi |povzročiti, da se pozabijo|; publ. ~ poslopje svojemu namenu predati; poud. ~ storilca sodišču |vložiti tožbo proti storilcu|; vznes. ~ truplo zemlji |pokopati ga|
izročíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. komu/čemu ~ ~ usodi prepustiti se, predati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izrodíti -ím dov. izródil -íla, nam. izrodít/izrodìt, izrojèn -êna; izrojênje; drugo gl. roditi (í/ȋ í) kaj Čas lahko ~i najboljša prizadevanja
izrodíti se -ím se (í/ȋ í) Krompir se je izrodil; izroditi se v kaj Njihova vera se je izrodila v fanatizem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izsánjati -am dov. -an -ana (á) kaj ~ srečo |jo uživati v mislih, predstavi|
izsánjati se -am se (á) s smiselnim osebkom komu Izsanjalo se mu je |prenehal je sanjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izselíti -sélim dov. izséljen -a; drugo gl. seliti (í/ȋ ẹ́) koga iz česa ~ stranko iz stanovanja
izselíti se -sélim se (í/ȋ ẹ́) ~ ~ v tujino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izseljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izseljevánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ prebivalce z določenih področij
izseljeváti se -újem se (á ȗ) Ljudje se ~ujejo iz različnih razlogov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izsmŕkati -am dov. -an -ana; izsmŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ sluz iz nosa
izsmŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) Ko se je izsmrkal, mu je odleglo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izsôpsti -sôpem dov. izsopênje; drugo gl. sopsti (ó) kaj iz česa ~ zrak iz pljuč; poud. ~ nekaj v pozdrav |sopeč reči, povedati|
izsôpsti se -sôpem se (ó) Na vrhu so se ustavili, da bi se izsopli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izstrelíti -ím dov. izstréli -íte in izstrêli -íte; izstrélil -íla, -ít/-ìt, izstreljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ naboj v zrak; ~ raketo; poud. ~ nekaj besed |hitro, nepričakovano reči|
izstrelíti se -ím se (í/ȋ í) Pilot se je izstrelil iz gorečega letala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izsušíti -ím dov. izsúšil -íla, nam. izsušít/izsušìt; izsušênje; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ barje, močvirje
izsušíti se -ím se (í/ȋ í) Koža se na vetru ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izšóbiti -im dov. izšóbljen -a; izšóbljenje (ọ́; ọ́ ọ̑) kaj ~ ustnice
izšóbiti se -im se (ọ́; ọ́ ọ̑) redk. našobiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izšólati -am dov. -an -ana; izšólanje (ọ̑) koga/kaj ~ svojega otroka; ~ lovskega psa; ~ posluh
izšólati se -am se (ọ̑) Najini otroci so se že izšolali; izšolati se za kaj ~ ~ ~ vodnika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztêči -têčem dov.; drugo gl. teči (é) iz česa Vino je izteklo iz soda
iztêči se -têčem se (é) Dopust se je iztekel |končal|; Pogodba se ~e, °izteče; Ura se je iztekla

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztegníti in iztégniti -em dov. iztégni -te in -íte; iztégnil -íla, iztégnjen -a; iztégnjenje; (iztégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roke predse; poud. ~ vse štiri od sebe |udobno leči|; nizk.: ~ jezik o čem |povedati, reči kaj|; ~ pete |umreti|; nevtr. ~ roko po denarju; ~ roke za knjigo; Iztegnila je roke za njim
iztegníti se in iztégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Iztegni se, pa boš dosegel; nizk. |umreti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; iztegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roko predse; nizk. Ljudje so začeli ~ jezike |opravljati, obrekovati|; Iztegovala je roke za njim; olepš. ~ roke po tujem imetju |krasti|
iztegováti se -újem se (á ȗ) Mišice se krčijo in ~ujejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztékati -am nedov. -ajóč, -áje; iztékanje (ẹ̑) iz česa Vino ~a ~ soda
iztékati se -am se (ẹ̑) Dopust se ~a |bliža koncu|; Reka se ~a v morje |izliva|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztihotápiti -im dov. iztihotápljen -a; iztihotápljenje (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ pismo iz zapora; ~ ranjenca iz bolnišnice
iztihotápiti se -im se dov. (á ȃ) poud. |skrivaj, neopazno oditi|: iz česa ~ ~ ~ hiše

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztíriti -im dov. iztírjen -a; iztírjenje (í ȋ) kaj Diverzanti so iztirili vlak; poud. iztiriti koga Otrokova smrt jo je iztirila |spravila iz duševnega ravnotežja|; Lokomotiva je iztirila se je iztirila
iztíriti se -im se (í ȋ) Zaradi plazu se je lokomotiva iztirila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztovóriti -im tudi iztovoríti -ím dov. iztovóril -a tudi iztovóril -íla, nam. iztovórit tudi iztovorít/iztovorìt; iztovórjenje tudi iztovorjênje; drugo gl. tovoriti (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ í) kaj ~ blago z ladje; ~ ladjo raztovoriti; poud. iztovoriti koga ~ ujetnike z ladje |izkrcati|
iztovóriti se -im se tudi iztovoríti se -ím se (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ í) poud. Turisti so se iztovorili na vzhodnem obrežju |izkrcali|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztožíti in iztóžiti -im dov. iztóženje; drugo gl. tožiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ dolg, terjatev; ~ dolžnika
iztožíti se in iztóžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. komu Iztožil se mu je |mu povedal, kaj ga teži|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztrebíti in iztrébiti -im tudi iztrébiti -im dov. iztrébljenje; drugo gl. trebiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) kaj ~ mladi gozd, travnik; ~ jarek očistiti; ~ solato otrebiti; poud. ~ ljudstvo |uničiti|
iztrebíti se in iztrébiti se -im se tudi iztrébiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) Bolnik se je iztrebil |je opravil veliko potrebo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztrébljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztrébljanje (ẹ́) kaj ~ gozd, senožet; poud. ~ manjšine |uničevati|
iztrébljati se -am se (ẹ́) redno se iztrebljati |opravljati veliko potrebo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztrésati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztrésanje (ẹ́) kaj iz česa ~ orehe iz vreče; ~ vrečo; poud. Nebo je iztresalo dež |Močno je deževalo|; poud. iztresati kaj na koga ~ nejevoljo na sodelavce |biti nejevoljen|
iztrésati se -am se (ẹ́) iz česa Jabolka se ~ajo iz vreče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztréskati -am dov. -an -ana (ẹ́; ẹ̑) poud. kaj Mine so iztreskale luknje v zemljo |naredile|; poud. iztreskati kaj nad koga ~ jezo nad sodelavce |izraziti jezo|
iztréskati se -a se (ẹ́; ẹ̑) Iztreskalo se je in izgrmelo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztrésti -trésem dov., nam. iztrést/iztrèst; iztrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj iz česa ~ jabolka iz vreče; ~ vrečo; poud. Oblaki so iztresli točo |toča je padla v velikih količinah|; poud. iztresti kaj na koga ~ ploho kletvic na soseda |ga ozmerjati|
iztrésti se -trésem se (ẹ́) iz česa Orehi so se iztresli iz vreče; poud. Prišel je na obisk, da se malo ~e |sprosti, pogovori|; poud. iztresti se nad kom |izraziti jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztŕgati -am dov. -an -ana; iztŕganje (ŕ ȓ) kaj iz česa ~ list iz bloka; poud.: ~ posamezne stavke, povedi iz razprave |neustrezno izločiti iz sobesedila|; ~ si kaj iz spomina |pozabiti|; poud. iztrgati koga iz česa ~ otroka iz igre, zamišljenosti; Ne more je ~ iz srca |pozabiti; prenehati biti zaljubljen|; iztrgati komu kaj ~ sprehajalki torbico iz rok; poud. ~ dekletu resnico, skrivnost |s silo izvedeti|; poud. iztrgati koga/kaj komu/čemu ~ deželo tujcu |vzeti|; ~ otroka slabi družbi |rešiti ga slabe družbe|
iztŕgati se -am se (ŕ ȓ) komu Konj se mu je iztrgal in zbežal; iztrgati se iz česa ~ ~ ~ objema

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztróšiti -im in iztrošíti in iztróšiti -im dov. -i -ite in iztróši -te in -íte; -il -ila in iztróšil -íla, -it, -en -ena; iztróšenje; (-it) (ọ́; í/ȋ/ọ́ ọ́) → porabiti, izčrpati: kaj ~ vse svoje moči
iztróšiti se -im se in iztrošíti se in iztróšiti se -im se (ọ́; í/ȋ/ọ́ ọ́) Stroj se ~i → izrabi; Oči so se mu iztrošile → izčrpale, oslabele

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) privzdig. umreti: Sredi pomladi je iztrpel
iztrpéti si -ím si (ẹ́ í) poud. kaj ~ ~ blagostanje |s trpljenjem, odrekanjem doseči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iztulíti in iztúliti -im dov. iztúljenje; drugo gl. tuliti (í/ȋ/ú ú) poud. kaj ~ bolečino, jezo, žalost |z jokom, vpitjem izraziti|
iztulíti se in iztúliti se -im se (í/ȋ/ú ú) Sirena se je iztulila |prenehala tuliti|; slabš. Pusti jo, da se ~i |izjoka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izučíti -ím dov. izúčil -íla, nam. izučít/izučìt; izučênje; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga česa ~ sina obrti; izučiti koga/kaj za kaj ~ vajenca za kovača; ~ psa za lov; poud. Izkušnja človeka ~i |naredi pametnejšega|; star. izučiti kaj ~ stare listine raziskati, preštudirati
izučíti se -ím se (í/ȋ í) česa ~ ~ mizarstva; izučiti se za kaj ~ ~ ~ mehanika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izúriti -im dov. izúrjen -a; izúrjenje (ú ȗ; ȗ) koga/kaj za kaj ~ konja za jahanje; izuriti koga/kaj v čem ~ vojake v bojevanju; ~ pilote
izúriti se -im se (ú ȗ; ȗ) v čem ~ ~ ~ mečevanju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izvalíti -ím dov. izválil -íla, nam. izvalít/izvalìt; drugo gl. valiti2 (í/ȋ í) kaj Koklja je izvalila deset piščancev
izvalíti se -ím se (í/ȋ í) Račke so se že izvalile; poud. To se je izvalilo v tvoji glavi |si si ti izmislil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izvésiti -im dov. izvéšen -a; izvéšenje (ẹ́ ẹ̑) neobč. izobesiti: kaj ~ zastavo
izvésiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Zvončasta krila se rada ~ijo |spremenijo obliko zaradi visenja|; alp. Plezalec se je močno izvesil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izvíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvíjanje (í) kaj ~ vijake
izvíjati se -am se (í) komu ~ ~ napadalcu; ~ ~ vsiljivcu iz objema; izvijati se iz česa neobč. Iz hiše so se izvijali curki dima so prihajali; poud. Vedno ima izgovore, vedno se ~a |izgovarja, opravičuje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izvíti -víjem dov., nam. izvít/izvìt; izvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ vijak z izvijačem; izviti kaj iz česa ~ roko iz prijema; izviti komu kaj ~ napadalcu nož; poud. izviti iz koga kaj ~ ~ osumljenca priznanje |spretno, vsiljivo doseči|
izvíti se -víjem se (í) komu Skušala se mu je izviti; izviti se iz česa ~ ~ ~ prijema; poud.: ~ ~ ~ sobe |tiho oditi|; ~ ~ ~ zadrege, zagate |rešiti se|; brezos. Govoriti moram z vami, se ji je izvilo iz ust |je s težavo rekla|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izvóhati -am dov. -an -ana; izvóhanje (ọ̑) koga/kaj Pes je izvohal sled
izvóhati se -am se (ọ̑) nizk. |sprijateljiti se|: z/s kom Kmalu se je izvohal z vaškimi dečki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izvréči -vŕžem dov. izvŕženje; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ hrano iz želodca |izbruhati|; poud.: ~ fanta na naboru |ne sprejeti ga za nabornika|; ~ pijanca iz svoje srede |izločiti|; vet. Krava je izvrgla |izgubila tele|
izvréči se -vŕžem se (ẹ́ ȓ) redk.: Govedo, krompir se ~e |se izrodi|; Les se ~e |skrivi|; poud. izvreči se v kaj Oblast se je izvrgla v tiranstvo |se je spremenila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izvrševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izvrševánje; (-àt) (á ȗ) kaj pravn. ~ smrtne kazni; Delo ~uje v zadovoljstvo vseh → opravlja; ~ nadzorstvo → nadzorovati; ~ povelja, ukaze → izpolnjevati
izvrševáti se -újem se (á ȗ) Zakon se ni strogo izvrševal → izvajal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izvršíti -ím dov. izvŕšil -íla, nam. izvršít/izvršìt; drugo gl. vršiti1 (í/ȋ í) kaj pravn. ~ smrtno kazen; ~ pomembno delo → narediti, opraviti; ~ napad → napasti; ~ povelje, ukaz → izpolniti
izvršíti se -ím se (í/ȋ í) → zgoditi se, pripetiti se: V duhovnem življenju so se izvršile velike spremembe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izživéti -ím dov. izžívljen -a; izživétje; drugo gl. živeti (ẹ́ í) kaj ~ svoja nagnjenja
izživéti se -ím se (ẹ́ í) ~ ~ v mladosti; ljubezensko, spolno se izživeti; poud. izživeti se nad kom ~ ~ ~ sovražnikom |surovo, grdo ravnati z njim|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izžívljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izžívljanje (í) kaj ~ svoje potrebe, želje
izžívljati se -am se (í) ~ ~ na gledališkem, kulturnem področju; ljubezensko se izživljati; poud. izživljati se na kom ~ ~ ~ zapornikih |mučiti jih|; poud. izživljati se nad kom ~ ~ ~ sodelavci |surovo, grdo ravnati z njimi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

jáčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jáčanje (á; ȃ) neobč. utrjevati, krepiti, večati: kaj ~ telo; ~ prijateljstvo
jáčati se -am se (á; ȃ) neobč. utrjevati se, krepiti se, večati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

jáčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; jáčenje (á ȃ; ȃ) neobč. utrjevati, krepiti, večati: kaj ~ mišice; ~ obrambno moč
jáčiti se -im se (á ȃ; ȃ) neobč. utrjevati se, krepiti se, večati se: Burja se ~i; Telo se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

járiti1 -im nedov. -èč -éča; járjen -a; járjenje (á ȃ; ȃ) star. jeziti, dražiti: koga Zmerjanje ga ~i
járiti se -im se (á ȃ; ȃ) star. jeziti se, razburjati se: Jaril se je in klel, da se bo maščeval; jariti se nad kom/čim ~ ~ ~ otroki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

jaríti1 -ím nedov. jári -íte, -èč -éča; -íl -íla, jarjèn -êna; jarjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. peniti, vrtinčiti: kaj Veter ~i gladino
jaríti se -ím se (í/ȋ í) neobč. peniti se, vrtinčiti se: Voda v kanalih se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

járiti2 -im tudi jaríti -ím nedov. -i -ite tudi jári -íte, -èč -éča; -il -ila tudi -íl -íla, -it tudi -ít, járjen -a tudi jarjèn -êna; járjenje tudi jarjênje; (-it tudi -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) Kozel ~i
járiti se -im se tudi jaríti se -ím se (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) pokr. pariti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 14289 zadetkov.