Tiskanje

glágol -a m (á) spregati ~; dovršni, nedovršni ~

nabráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. naberó, nam. nabràt; drugo gl. brati (á é) komu koga/kaj ~ materi šopek zvončkov; ~ nove naročnike; poud. ~ (si) novih moči |odpočiti se, okrepiti se|
nabráti se -bêrem se (á é) Na šipi so se nabrale kapljice; Nabralo se je dosti dela
nabráti se ga -bêrem se ga (á é) omilj. |napiti se alkoholne pijače|
nabráti si -bêrem si (á é) poud. |dobiti, pridobiti si|: kaj ~ ~ izkušnje

pokídati -am dov. -an -ana (í ȋ) star. kaj ~ gnoj skidati; ~ hlev počistiti, očistiti
pokídati ga -am ga (í ȋ) knj. pog., poud. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
pokídati jo -am jo (í ȋ) knj. pog., poud. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
pokídati se -am se (í ȋ) poud. Ptič se mu je pokidal na klobuk |se iztrebil|; knj. pog., poud. pokidati se na koga/kaj ~ ~ ~ navodila |ne upoštevati jih|

polomíti -lómim dov. polómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ ograjo, stol; poud. ~ uro |pokvariti|; poud. polomiti koga v pretepu so ga polomili |hudo poškodovali|; polomiti komu/čemu kaj ~ drevesom vrhove; poud. ~ komu kosti, rebra |zelo ga pretepsti|
polomíti ga -lómim ga (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud. |narediti neumnost, napako|: Pošteno ga je polomil; ~ ~ pri izpitu
polomíti jo -lómim jo (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud. |narediti neumnost, napako|
polomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) poud. ~ ~ pri padcu |hudo se poškodovati|

brísati bríšem nedov. brišóč, brisáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; brísanje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; ~ prah s cunjo; dov. ~i ime s seznama |izbriši|; brisati kaj ob kaj ~ čevlje ob predpražnik; brisati kaj v kaj ~ roke v brisačo; voj. žarg. brisati po čem ~ ~ tanku z mitraljezom |streljati|
brísati jo bríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |teči, hiteti|
brísati se bríšem se (í ȋ) Meje med ljudmi se ~ejo |izginjajo|; brisati se v kaj ~ ~ ~ predpasnik

cedíti -ím nedov. cêdi -íte in cédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cejèn -êna; cejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Polž ~i slino; ~ mleko precejati; cediti kaj iz česa ~ sok iz limone
cedíti jo -ím jo (í/ȋ í) poud. ~ ~ za zajcem |teči|
cedíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se ~i iz rane; ~ ~ po bradi; poud. Sline se mu ~ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužka|; brezos. Od streh se je cedilo

cúkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cúkanje (ú ȗ) knj. pog. koga za kaj očeta ~ ~ rokav potegovati; knj. pog. cukati kaj iz česa ~ nitke iz blaga puliti, vleči; avt. žarg. Motor ~a sunkovito vleče; lov. žarg. Riba ~a prijema; brezos., knj. pog. cukati koga ~a me v rami trga me, kljuva mi
cúkati ga -am ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|
cúkati se -am se (ú ȗ) knj. pog. za kaj Otroci se ~ajo za bombone pulijo, prerivajo; knj. pog. cukati se z/s kom Fant se rad ~a z vrstniki pretepa, ruje

cvréti cvrèm nedov. cvrì -íte, cvróč; cvŕl -a, cvrét, cvŕt -a; cvrênje tudi cvŕtje; (cvrèt/cvrét) (ẹ́ ȅ) kaj ~ jajca, piščanca
cvréti jo cvrèm jo (ẹ́ ȅ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti z vso naglico |teči, bežati|
cvréti se cvrèm se (ẹ́ ȅ) poud. ~ ~ ves dan na plaži |biti na vročem soncu|

čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|

dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|

dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka

dobívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dobívanje (í) kaj ~ darila, pisma; ~ sive lase |siveti|; ~ ugled; knj. pog. ~ trebuh rediti se; °~ na ugledu postajati ugleden; dobivati kaj iz česa ~ žveplo iz žveplove rude pridobivati
dobívati jih -am jih (í) knj. pog., poud. |biti (večkrat) tepen|: ~ ~ od očeta; ~ ~ po grbi
dobívati se -am se (í) knj. pog. sestajati se, shajati se: z/s kom ~ ~ z dekletom

domíšljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; domíšljanje (í) kaj ~ svoj odnos do umetnosti; neobč. domišljati koga na kaj ~ soseda na plačilo spominjati
domíšljati se -am se (í) neobč. koga/česa ~ ~ znancev, preteklosti spominjati se
domíšljati si -am si (í) ~ ~ preveč; neobč. domišljati si kaj ~ ~ vse najhujše misliti si, predstavljati si

domišljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; domišljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ probleme domišljati; neobč. domišljevati koga česa, na kaj ~ sodelavca obljube, na obljubo spominjati
domišljeváti se -újem se (á ȗ) neobč. koga/česa ~ ~ preteklosti spominjati se
domišljeváti si -újem si (á ȗ) neobč. kaj ~ ~ vse drugače, kot je v resnici misliti si, predstavljati si

izgovárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izgovárjanje (ȃ) kaj ~ ime, samoglasnike; izgovarjati koga ~ sina, da je bolan |opravičevati|
izgovárjati se -am se (ȃ) Zaman se ~aš; izgovarjati se na koga/kaj ~ ~ ~ bolezen
izgovárjati si -am si (ȃ) kaj ~ ~ hrano, stanovanje pri izročanju posestva |zagotavljati si|

izgovoríti -ím dov., nam. izgovôrit in izgovorít/izgovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) kaj ~ ime, samoglasnik; star. Ko je izgovoril, so mu ploskali |prenehal govoriti|; star. izgovoriti koga pred kom ~ hčer pred gosti |opravičiti|; star. izgovoriti komu kaj Oče mu je izgovoril pol posestva |zapisal|
izgovoríti se -ím se (í/ȋ í) poud. Prišel je na obisk, da se ~i |se nagovori, izpove|; izgovoriti se na koga/kaj ~ ~ ~ dež; Izgovoril se je, da ne utegne
izgovoríti si -ím si (í/ȋ í) kaj ~ ~ hrano in stanovanje |zagotoviti si|

izkričáti -ím dov.; drugo gl. kričati (á í) kaj ~ nekaj besed; poud. ~ navdušenje, srečo |silovito, brez pridržka izraziti|
izkričáti se -ím se (á í) poud. Pusti ga, naj se ~i |pove vse, kar ga teži, vznemirja|
izkričáti si -ím si (á í) poud. ~ ~ grlo, pljuča |okvariti s kričanjem|

izkupíti in izkúpiti -im dov.; drugo gl. kupiti (í/ȋ/ú ú) redk. ~ veliko vsoto pri prodaji iztržiti, dobiti; knj. pog., poud. ~ poškodbo v pretepu |dobiti|
izkupíti jo in izkúpiti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Izkupil jo je od očeta
izkupíti jih in izkúpiti jih -im jih (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Ta jih bo še izkupil

izmakníti in izmákniti -em dov. izmákni -te in -íte; izmáknil -íla, izmáknit, izmáknjen -a; izmáknjenje; (izmáknit) (í/ȋ/á á) kaj ~ podstavek, zagozdo; omilj. ~ denar, uro |ukrasti|; izmakniti komu kaj ~ fantu roko |odmakniti|; ~ otroku igračo |neopazno vzeti|
izmakníti jo in izmákniti jo -em jo (í/ȋ/á á) poud. |na skrivaj oditi|: ~ ~ iz hiše
izmakníti se in izmákniti se -em se (í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ nevarnosti, odgovoru; ~ ~ sosedu, policiji

kadíti -ím nedov. kádi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, kajèn -êna; kajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ tobak; ~ meso prekajevati; ~ prepovedano; Peč ~i se kadi; poud. kaditi komu |hvaliti ga|
kadíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. ~ ~ po klancu |teči|
kadíti se -ím se (í/ȋ í) Peč se ~i; brezos. Iz dimnika se ~i

láskati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; láskanje tudi laskánje (á) neobč. prijati, ugajati: komu Priznanje mu ~a; ~a ji, da jo cenijo
láskati se -am se tudi láskati -am (á) neobč. komu ~ ~ dekletu dobrikati se, prilizovati se
láskati si -am si (á) ~a ~, da ga ljudje spoštujejo prepričan je, domišlja si

môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljam
môči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|
môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|

nabírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nabíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ meščane za prostovoljno akcijo; ~ češnje; nabirati komu kaj ~ otrokom borovnice
nabírati si -am si (í ȋ; ȋ) poud. |dobivati, pridobivati si|: kaj ~ ~ izkušnje
nabírati se -am se (í ȋ; ȋ) Čelo se mu ~a v gube; poud. V njej se ~a jeza |narašča|

nacedíti -ím dov. nacédil -íla, nam. nacedít/nacedìt; nacejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj To smolo so nacedile smreke; slabš. nacediti koga ~ soseda z žganjem |napojiti, opiti|
nacedíti se -ím se (í/ȋ í) Iz satja se je nacedilo še nekaj medu; knj. pog., poud. nacediti se česa ~ ~ žganja |napiti se|
nacedíti se ga -ím se ga (í/ȋ í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|

nagrméti -ím dov.; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) poud. |množično, hrupno priti|: V hišo so nagrmeli vojaki
nagrméti se -ím se (ẹ́ í) poud. proti komu/čemu Dovolj so se nagrmeli proti takemu ravnanju |glasno protestirali|
nagrméti se -í se (ẹ́ í) Ali se ne bo nikoli nagrmelo

nakloníti -klónim dov. naklôni -íte; naklônil -íla, naklônit, naklónjen -a; naklónjenje (í/ȋ ọ́) neobč. komu kaj ~ otrokom ljubezen podariti, nameniti, posvetiti; Usoda jim je naklonila zmago zmagali so; star. nakloniti koga k/h čemu Razmere so ga naklonile k delu prisilile
nakloníti se -klónim se (í/ȋ ọ́) zastar. komu ~ ~ publiki pokloniti se
nakloníti si -klónim si (í/ȋ ọ́) star. |pridobiti si naklonjenost|: koga/kaj ~ ~ občinstvo

nalésti se -lézem se dov., nam. nalést se/nalèst se, nalézen -a; drugo gl. lesti (ẹ́ ẹ̑) česa ~ ~ davice
nalésti se ga -lézem se ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nalésti -lézem (ẹ́ ẹ̑) nalesti se: kaj ~ bolezen

namísliti -im dov. namíšljen -a (í ȋ) neobč. kaj Govor je namislil spotoma si je izmislil
namísliti se -im se (í ȋ) neobč. o čem Namislil se je o tem, kar je doživel |veliko je razmišljal, premišljeval|
namísliti si -im si (í ȋ) star. kaj Risba je taka, kot si jo je namislil zamislil; star. namisliti si kaj o kom izmisliti si

napéti2 -pôjem dov., nam. napèt/napét; drugo gl. péti (ẹ́ ó) poud. |reči, povedati|: komu kaj ~ očetu same očitke
napéti se -pôjem se (ẹ́ ó) česa ~ ~ popevk
napéti jih -pôjem jih (ẹ́ ó) knj. pog., poud. komu ~ ~ možu |ošteti ga|

napíti -píjem dov., nam. napít/napìt; napítje; drugo gl. piti (í) komu ~ prijatelju nazdraviti; poud. napiti koga z/s čim ~ soseda z vinom |napojiti, opijaniti|
napíti se -píjem se (í) česa ~ ~ mleka; Deske so se napile vlage; poud. Večkrat se ~e |je pijan|
napíti se ga -píjem se ga (í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|: preveč se ga napiti

obétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu kaj ~ delavcu plačilo obljubljati; neobč. Letina dobro ~a kaže
obétati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu kaj športniku se ~a uspeh; ~a ~ vroč dan
obétati si -am si (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. pričakovati: kaj ~ ~ koristi

odpočíti -počíjem dov.; drugo gl. počíti (í ȋ) redk. kaj ~ noge odpočiti si; redk. leči in ~ odpočiti se, odpočiti si
odpočíti se -počíjem se (í ȋ) od česa ~ ~ ~ dela; Ko se ~ijemo, odidemo
odpočíti si -počíjem si (í ȋ) kaj ~ ~ oči

odpočívati -am nedov. -ajóč, -áje; odpočívanje (í) redk. kaj ~ oči odpočivati si; redk. Karavana ~a se odpočiva, si odpočiva
odpočívati se -am se (í) od česa ~ ~ ~ dela; ~ ~ med delom, pri delu
odpočívati si -am si (í) kaj ~ ~ noge

oglédati -am dov. oglèj/oglêj oglêjte, star. oglédi -te; -an -ana; oglédanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ prišleca z vseh strani; ~ vso deželo
oglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud. ogledati se za kom/čim ~ ~ ~ službo |začeti iskati, poiskati|; redk. ~ ~ okrog razgledati se
oglédati si -am si (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ ~ novo predstavo

ogledováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ogledovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ mesto
ogledováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ v ogledalu; poud. ogledovati se za kom/čim ~ ~ ~ delom |iskati delo|; ogledovati se po kom/čem star. ~ ~ ~ tuji literaturi zgledovati se; redk. ~ ~ ~ okolici razgledovati se
ogledováti si -újem si (á ȗ) koga/kaj ~ ~ slike

píhniti -em dov. píhnjen -a; píhnjenje (í ȋ) ~ skozi cev; pihniti koga/kaj ~ prah z mize; knj. pog., poud. ~ gamsa ubiti, ustreliti
píhniti ga -em ga (í ȋ) šalj. Ta ga pa ~e |je zabaven, domiseln|
píhniti jo -em jo (í ȋ) šalj. ~ ~ čez mejo |iti, oditi|

pobírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pobíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ kamne iz reke; ~ visoke davke; poud. Bolezen ga ~a |zaradi bolezni slabi, hira|; publ. ~ nagrade na tekmovanjih dobivati; pobirati komu kaj ~ jetnikom orožje
pobírati jo -am jo (í ȋ; ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ iz mesta |hitro hoditi, iti|
pobírati se -am se (í ȋ; ȋ) poud. ~ ~ s tal |vstajati|; pokr. pobirati se z/s kom dobro se pobirati s kom se razumeti, ujemati

pobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. poberó, nam. pobràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ kamenje z njive; poud.: Bolezen ga je zelo pobrala |zelo je shujšal|; ~ pete |oditi, pobegniti|; knj. pog. Omare ~ejo preveč prostora zasedejo; pobrati komu kaj ~ otroku igrače
pobráti jo -bêrem jo (á é) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|: ~ ~ ob pretepu
pobráti se -bêrem se (á ȇ) ~ ~ s tal; slabš. ~ ~ od doma |oditi|; knj. pog. ~ ~ po bolezni opomoči si

pocedíti -ím dov. pocédil -íla, nam. pocedít/pocedìt; drugo gl. cediti (í/ȋ í) knj. pog., poud. kaj ~ nekaj besed med jokom |s težavo reči, povedati|; ~ celo steklenico vina |popiti, izpiti|
pocedíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|
pocedíti se -ím se (í/ȋ í) Kri se mu je pocedila iz nosa

potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek → sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo
potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|
potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati

potôlči -tôlčem [u̯č] dov. potôlčenje; drugo gl. tolči (ó) koga/kaj ~ grude; poud.: ~ nasprotnika |premagati|; ~ rekord |preseči|
potôlči se -tôlčem se [u̯č] (ó) knj. pog. poškodovati se, raniti se
potôlči si -tôlčem si [u̯č] (ó) kaj ~ ~ koleno raniti si, poškodovati si

predstáviti -im dov. predstávljen -a; predstávljenje (á ȃ) koga/kaj komu/čemu ~ prijateljico staršem; ~ nov tip avtomobila
predstáviti se -im se (á ȃ) komu/čemu ~ ~ profesorju
predstáviti si -im si (á ȃ) koga/kaj Ta pojav si je težko predstaviti

predstávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; predstávljanje (á) koga/kaj komu/čemu ~ svoje prijatelje staršem; Slika ~a štiri letne čase; publ.: Vsaka od teh knjig ~a celoto je celota; To ~a velik problem za gospodarstvo je, pomeni
predstávljati se -am se (á) komu/čemu ~ ~ profesorju
predstávljati si -am si (á) koga/kaj ~ ~ različne predmete

prikadíti -ím dov. prikádil -íla, nam. prikadít/prikadìt; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) poud. Prikadil je k sosedovim |kadeč prišel|
prikadíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. |priteči|: Prikadil jo je iz hiše
prikadíti se -ím se (í/ȋ í) poud. Prikadila se je megla |kadeč se pojavila|

robíti in róbiti -im nedov. róbi -te in -íte, -èč -éča; róbil -íla, róbit, róbljen -a; róbljenje; (róbit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ prt; poud. ~ šale |pripovedovati|
robíti jih in róbiti jih -im jih (í/ȋ/ọ́ ọ́) knj. pog., poud. komu Ta mu jih pa ~i |ga ošteva, mu ostro odgovarja|
robíti se in róbiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. Hribi se ~ijo v ostrih obrisih se odražajo

slíšati -im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže; slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori; Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|
slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|
slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|

stísniti -em dov. stísnjen -a, star. stisnívši; stísnjenje (í ȋ) koga/kaj Hloda sta ga stisnila; ~ kovček z jermenom; ~ otroka k sebi; ~ roko v slovo; zmleti in ~ sadje; poud. Bolezen ga je stisnila |zbolel je|; stisniti koga/kaj za kaj ~ napadalca za vrat; stisniti kaj iz koga/česa ~ sok iz limone iztisniti; poud. ~ nekaj denarja iz staršev |s prigovarjanjem, silo dobiti|; stisniti kaj v kaj ~ papir v kepo; poud. stisniti komu kaj ~ revežu nekaj denarja |nevsiljivo, neopazno dati|; poud., brezos. Ob pogledu na ranjenca ga je stisnilo |je bil ganjen, prizadet|
stísniti jo -em jo (í ȋ) knj. pog., poud.: ~ ~ iz strahu |zbežati|; ~ ~ z zabave |oditi|
stísniti se -em se (í ȋ) Stisnite se, da bo prostor za vse; ~ ~ k materi

štéti štêjem nedov. štèj/štêj štêjte, -óč; štèl/štél štéla, štét, štét -a; štétje; (štèt/štét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ drevesa na vrtu; ~ pisatelja med slavne ljudi; ~ sebe zraven; šteti koga/kaj za koga/kaj Ne ~e ga več za sina; To dejanje ~emo za upor; šteti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ otroka za srečnega; To ravnanje ~emo za napačno; znati ~; poud. ~e samo dokaz |upošteva se|; neobč.: Hlev ~e k hiši spada; To ne ~e v redno delo sodi; ~ dvajset let biti star
štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca
štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|

ubráti ubêrem dov., 3. os. mn., privzdig. uberó, nam. ubràt; ubránje; drugo gl. brati (á é) kaj ~ barve pohištva; poud.: ~ novo kitico pesmi |začeti peti|; ~ najbližjo pot v dolino |iti, oditi po najbližji poti|; star. ~ razglašene strune uglasiti; ubrati koga/kaj v kaj ~ omizje v pevski zbor; poud. ubrati kaj po kom/čem ~ korak po godbi |uravnati|
ubráti jo ubêrem jo (á é) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ povprek; ~ ~ v dir |zdirjati|
ubráti se ubêrem se (á é) z/s kom/čim ~ ~ s sodelavci

ubrísati ubríšem dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; ubrísanje (í ȋ) sleng. koga Tiho, če ne te ~em udarim
ubrísati jo ubríšem jo (í ȋ) sleng. hitro oditi, steči: ~ ~ za kom
ubrísati se ubríšem se (í ȋ) star. Nebo se je ubrisalo zjasnilo

ukresáti ukréšem dov. ukresánje; drugo gl. kresati (á ẹ́) kaj ~ iskro; poud. ~ kako neumnost |narediti|
ukresáti jo ukréšem jo (á ẹ́) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ po bližnjici
ukresáti se ukréšem se (á ẹ́) Iz oblakov so se ukresale strele

úpati -am nedov. -ajóč, -áje; úpanje (ȗ)
1. na kaj ~ ~ pomoč prijatelja |zanašati se na njegovo pomoč|; ~ ~ ozdravljenje; upati v kaj ~ ~ rešitev; star. upati komu kaj ~ sorodniku denar posoditi; Temu človeku ni ~ zaupati; knj. pog., z nedoločnikom Ali ~aš skočiti tako daleč si upaš, se upaš; Dokler bo upal, bo zdržal
2. On je, ~amo, že na varnem; ~am, da si boste premislili; Bo ostal? -Upam, da bo
úpati si -am si (ȗ) kaj On si ~a vse; ~ ~ plavati čez zaliv; ~am ~ nesti dvakrat toliko |sposoben, zmožen sem|; Pridi gor, če si ~aš
úpati se -am se (ȗ) ~ ~ plavati čez zaliv; Pridi gor, če se ~aš |izraža izziv|

usékati -am dov. -an -ana; usékanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ prehod med skalami; poud. usekati koga po čem ~ pretepača po glavi |udariti|; poud. usekati po kom/čem ~ ~ sovražniku |napasti ga|; poud. ~ mimo pri presoji težav |ne zadeti bistva|
usékati jo -am jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |hitro iti, oditi|: ~ ~ proti domu
usékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v roko; knj. pog. ~ ~ pri štetju zmotiti se; poud. usekati se z/s kom/čim ~ ~ s policijo |spopasti se|

usušíti -ím dov. usúšil -íla, nam. usušít/usušìt; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ kruh; poud. usušiti koga ~ prijatelja pri kartah |mu pobrati denar|; Bolezen jo je usušila |izčrpala|
usušíti ga -ím ga (í/ȋ í) knj. pog., poud. Koliko ste ga usušili |ste popili|
usušíti se -ím se (í/ȋ í) Les se je precej usušil

vléči vléčem nedov. vléci -te/-íte, vlekóč; vlékel -kla, vléč, vléčen -a; vléčenje; (vléč/vlèč) (ẹ́) koga/kaj ~ čopič po platnu; kovin. ~ jeklo; poud. ~ sodelavca z obljubami |varati, zavajati|; knj. pog. ~ dobro plačo prejemati, dobivati; ~ plezalca navzgor; brezos. Zelo ga ~e v planine; vleči koga/kaj za kaj ~ fanta za nos |varati ga|; Otrok ~e mater za krilo; Peč slabo ~e; Veter ~e; poud. ~ po dolenjsko |govoriti, izgovarjati|; poud. vleči na kaj Vino ~e ~ kislo |je kiselkasto|; brezos. Hladno ~e
vléči ga vléčem ga (ẹ́) knj. pog., poud. Rad ga ~e |pije alkoholne pijače|
vléči se vléčem se (ẹ́) Med se ~e; poud. Bolezen se ~e |dolgo traja|; poud. vleči se za koga/kaj ~ ~ ~ delavce |potegovati se, zavzemati se|

vzéti vzámem dov. vzêmi -íte; vzél -a, vzèt/vzét, vzét -a, star. vzémši; vzétje; (vzèt/vzét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ darilo; ~ jed na krožnik; ~ kamen v roke; ~ kapljice proti prehladu; ~ knjigo s police; ~ soseda v avtomobil; poud. ~ otroka v roke |ošteti ga|; šol. žarg. ~ pri matematiki korenjenje predelati; ~ obleko v popravilo; ~ ponudbo resno; ~ sramoto nase; neobč. ~ slovo posloviti se; ~ zalet in skočiti; vzeti kaj od koga/česa ~ denar od staršev; vzeti koga/kaj za koga/kaj ~ sodelavca za družabnika; knj. pog.: ~ soseda za moža omožiti se, poročiti se s sosedom; ~ svežo zelenjavo za enolončnico uporabiti; vzeti komu koga/kaj ~ človeku prostost; ~ povzročitelju nesreče vozniško dovoljenje; knj. pog. ~ opravljivcu kaj za zlo zameriti mu; ~ materi otroke; Vzemimo, da imaš prav recimo
vzéti se vzámem se (ẹ́ á) knj. pog.: Kmalu se bosta vzela se poročila; Od nekod se je vzel zdravnik je prišel, se je pojavil; Od kod se je pa vzel |po kom ima take lastnosti|
vzéti si vzámem si (ẹ́ á) kaj ~ ~ oblast; knj. pog. ~ ~ dve uri časa za branje porabiti; neknj. pog. naprej si vzeti kaj skleniti

zabíti -bíjem dov., nam. zabít/zabìt; zabítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ kol v zemljo; šport. žarg. ~ gol dati, doseči; slabš. ~ vso plačo |zapraviti|; nizk. zabiti koga |odrezavo zavrniti|; zabiti kaj z/s čim ~ sod z veho; V stolpu je zabila ura |začela biti|
zabíti se -bíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ z avtom zaleteti se, trčiti; poud. zabiti se v kaj ~ ~ ~ študij |prizadevno se lotiti študija|
zabíti si -bíjem si (í ȋ) poud. kaj ~ ~ kaj v glavo |trdno se odločiti kaj doseči|

zaigráti -ám dov. zaigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) koga/kaj ~ ljubimca v drami; ~ skladbo; ~ denar; poud. ~ ugled, zaupanje |zapraviti|; zaigrati na kaj ~ ~ harmoniko; zaigrati komu kaj ~ poslušalcem nekaj melodij; poud. zaigrati komu Mišice na licih so mu zaigrale |razveselil, razburil se je|
zaigráti jo -ám jo (á ȃ) knj. pog., poud. komu/čemu |povzročiti težave, neprijetnosti|
zaigráti se -ám se (á ȃ) ~ ~ pri šahu vso noč

zaležáti se -ím se dov. -án -ána; zaležánje; drugo gl. ležati (á í) Zamudil je, ker se je zaležal; poud. Bolnik se je zaležal |postal trd, negibčen|
zaležáti si -ím si (á í) kaj ~ ~ nogo
zaležáti -ím (á í) pokr. kaj ~ vlak |zamuditi ga zaradi predolgega ležanja|

zbrísati zbríšem dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; zbrísanje (í ȋ) koga/kaj z/s čim ~ otroka z brisačo; zbrisati kaj iz česa ~ gnoj iz rane izbrisati
zbrísati jo zbríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. |zbežati, oditi|
zbrísati se zbríšem se (í ȋ) ~ ~ do suhega

zvráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zvráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj Zvračali so drug drugega v sneg; ~ kipe s podstavkov; zvračati kaj na koga/kaj ~ odgovornost na druge
zvráčati ga -am ga (á ȃ; ȃ) knj. pog., poud. Rad ga ~a |pije alkoholne pijače|
zvráčati se -am se (á ȃ; ȃ) Otroci so se zvračali v sneg

rímati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; rímanje (ȋ) kaj ~ glagol s pridevnikom
rímati se -am se (ȋ) Ti besedi se ne ~ata

vézati in vezáti véžem nedov. véži -te in -íte, vežóč, vezáje; vézal -ála, vézat, vézan -a; vézanje; (vézat) (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj Spone ga ~ejo; ~ knjigo; Most ~e otok s kopnim; jezikosl. Glagol ~e predmet; dvovid. ~ hranilno vlogo; dvovid. vezati koga/kaj na koga/kaj ~ otroka nase; ~ valuto na vrednost marke; vezati kaj z/s čim ~ študij pedagogike s psihologijo; Lepilo ~e po nekaj urah; Obleka ~e; dvovid. Telefonist ~e
vézati se in vezáti se véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ v gledališču za eno leto; vezati se na koga/kaj ~ ~ ~ tradicijo; vezati se z/s čim Kisik se ~e z vodikom

abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitev
abstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|

adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajati
adaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se

adjustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adjustíranje (ȋ) neobč. opremiti, pripraviti: kaj ~ uradni spis
adjustírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ za parado opremiti se, pripraviti se

afirmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afirmíranje (ȋ) koga/kaj ~ svoj položaj utrditi, uveljaviti
afirmírati se -am se (ȋ) ~ ~ kot igralec uveljaviti se; afirmirati se pred kom/čim ~ ~ ~ svetom izkazati se, doseči priznanje

aklimatizírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aklimatizíranje (ȋ) prilagoditi se, privaditi se: ~ ~ v novi pokrajini
aklimatizírati -am (ȋ) neobč. koga/kaj na kaj ~ sobne rastline na nekurjene prostore prilagoditi

akomodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akomodíranje (ȋ) neobč.prilagoditi: kaj čemu ~ svoj način življenja dejanskemu stanju
akomodírati se -am se (ȋ) neobč. prilagoditi se, privaditi se: čemu ~ ~ novim razmeram

amalgamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amalgamíranje (ȋ) |prevleči z amalgamom|: kaj ~ baker; ~ steklo
amalgamírati se -am se (ȋ) publ. združiti se, spojiti se: Podjetji sta se amalgamirali

amerikanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amerikanizíranje (ȋ) kaj ~ način življenja
amerikanizírati se -am se (ȋ) hitro se amerikanizirati

amortizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amortizíranje (ȋ) kaj ~ dolg |odplačevati|; ~ hranilno knjižico |razveljaviti|
amortizírati se -am se (ȋ) Stroj se bo amortiziral v desetih letih

angažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; angažíranje (ȋ) koga/kaj ~ igralce v gledališču zaposliti; ~ vse sile pritegniti, uporabiti; publ. To delo ga je popolnoma angažiralo zaposlilo, prevzelo
angažírati se -am se (ȋ) ~ ~ pri delu prizadevati si; angažirati se za kaj ~ ~ ~ spremembe v družbi zavzeti se, zavzemati se

angléžiti -im nedov. -en -ena; angléženje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/ kaj ~ imena slovenskih podjetij; poud. Rad ~i |govori angleško|
angléžiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Prvotni prebivalci se ~ijo

anglizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anglizíranje (ȋ) angležiti: koga/kaj ~ prebivalstvo
anglizírati se -am se (ȋ) angležiti se: Priseljenci so se hitro anglizirali

argentinizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; argentinizíranje (ȋ) koga/kaj ~ priseljence
argentinizírati se -am se (ȋ) Priseljenci so se hitro argentinizirali

asimilírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asimilíranje (ȋ) koga/kaj ~ izkušnje zgodovine sprejemati, usvajati; biol. ~ hrano ‹usvajati›
asimilírati se -am se (ȋ) ~ ~ s prvotnim prebivalstvom |spojiti se, zliti se|

asociírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asociíranje (ȋ) |povezovati, združevati z asociacijami|: kaj ~ predstave
asociírati se -am se [iji] (ȋ) neobč. ~ ~ za skupne dejavnosti povezovati se, združevati se

atomizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atomizíranje (ȋ) razprševati: kaj ~ tekoče gorivo
atomizírati se -am se (ȋ) Družba se čedalje bolj ~a cepi, drobi

balkanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; balkanizíranje (ȋ) slabš. |uvesti, uvajati pravni nered|: kaj ~ deželo
balkanizírati se -am se (ȋ) slabš. Razmere v državi se ~ajo |postajajo neurejene|

barbarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; barbarizíranje (ȋ) koga/kaj ~ razmere
barbarizírati se -am se (ȋ) Antična umetnost se je barbarizirala

bárvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bárvanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ steno z zeleno barvo
bárvati se -am se (ȃ) Listje se ~a

básati bášem tudi básati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte, bašóč tudi -ajóč, basáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; básanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ orehe v žep tlačiti; ~ puško nabijati; knj. pog. basati kaj z/s čim ~ nahrbtnik z jabolki polniti; brezos., knj. pog. basati koga Na koncu meseca jih zmeraj ~e so v stiski za čas, denar
básati se bášem se tudi básati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus, na vlak tlačiti se, riniti se; knj. pog. basati se z/s čim ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti potico|

belíti1 in béliti -im nedov. béli -te in -íte, -èč -éča; bélil -íla, bélit, béljen -a; béljenje; (bélit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ perilo; ~ stene; pokr. ~ hlode lupiti; neobč. ~ peč za kruh močno segrevati
belíti se in béliti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) privzdig.: Breze se ~ijo belo odsevajo, se bleščijo; Lasje se mu ~ijo postajajo svetli, beli

bíčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíčanje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ ujetnika; poud. ~ napake, razmere |močno grajati|
bíčati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ do krvi

bíksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíksanje (í) neknj. ljud. ~ parket loščiti
bíksati ga -am ga (í) neknj. ljud. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|: Ta ga pa ~a

birokratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; birokratizíranje (ȋ) slabš. kaj ~ državno upravo |uvajati birokratski sistem|
birokratizírati se -am se (ȋ) slabš. Ustanova se je birokratizirala |postajala uradniško toga|

bistríti -ím nedov. bístri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bistrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ učenca; bistriti komu kaj ~ otrokom duha
bistríti se -ím se (í/ȋ í) Voda se ~i

bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|

blamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; blamíranje (ȋ) koga ~ sodelavca pred predstojnikom osramotiti, osmešiti
blamírati se -am se (ȋ) ~ ~ pri izpitu osramotiti se, osmešiti se

blestéti -ím nedov. blêsti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; blestênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. Rosa ~i v soncu se blešči, se lesketa; poud. ~ na plesu |vzbujati občudovanje|
blestéti se -ím se (ẹ́ í) neobč. Okna se ~ijo v soncu se bleščijo, se lesketajo

blêsti blêdem nedov. -i -íte, -óč; blêdel -dla tudi blédel blêdla, star. blèl blêla, bledèn -êna; bledênje; (blèst/blêst) (é) Bolnik ~e; blesti kaj ~ nerazumljive reči; blesti o kom/čem ~ ~ bojih
blêsti se blêde se (é) komu Vso noč se mu je bledlo; poud. Ali se ti ~e |Nerazsodno ravnaš, govoriš|; blesti se komu o kom/čem Bledlo se mu je o smrti

bleščáti -ím nedov. bléšči -íte tudi blêšči -íte, -èč -éča; bléščal -ála tudi blêščal -ála; bleščánje; (bléščat tudi blêščat) (á í) neobč. Breze ~ijo iz zelenja se bleščijo; poud. ~ v družbi |vzbujati občudovanje|
bleščáti se -ím se (á í) Okna se ~ijo v soncu; brezos. bleščati se komu Od sonca se mu ~i

blížati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; blížanje (ȋ) kaj k/h čemu ~ kroglo (k) balinu; Ali naj ~am ali zbijam
blížati se -am se nedov. (ȋ) komu/čemu ~ ~ hiši; publ. Sezona se ~a (h) koncu se končuje

blodíti in blóditi -im nedov. blódi -te in -íte in blôdi -te in -íte, -èč -éča; blódil -íla in blôdil -íla, blódit in blôdit, blójen -a in blóden -a; blójenje in blódenje; (blódit in blôdit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ po gozdu; neobč. bloditi koga/kaj Dekle ga ~i bega; ~ nerazumljive stvari blesti
blodíti se in blóditi se -i se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. blesti se: komu Vso noč se mu je blodilo

bóčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; bóčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ hrbet, obrvi
bóčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) Čez dolino se ~i most

bogatíti -ím nedov. bogáti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bogatênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ podjetje; ~ zemljo s humusom
bogatíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v znanju

bojeváti se -újem se nedov. -ujóč se, -eváje se; -àl se -ála se, -àt se, -án -ána; bojevánje; (-àt se) (á ȗ) proti komu/čemu ~ ~ ~ bolezni, sovražniku; bojevati se za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo; bojevati se z/s kom/čim ~ ~ s sovražnikom
bojeváti -újem (á ȗ) poud., z notranjim predmetom kaj proti komu/čemu ~ boj proti osvajalcem |bojevati se|; poud. bojevati kaj z/s kom/čim ~ boj z boleznijo, s sovražnikom |bojevati se|

bôksati -am tudi bóksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bôksanje tudi bóksanje (ó; ọ̑) Že dolgo ~a; boksati z/s kom ~ z izkušenim nasprotnikom; knj. pog. boksati koga/kaj ~ nasprotnika v trebuh suvati, udarjati
bôksati se -am se tudi bóksati se -am se (ó; ọ̑) knj. pog. Fantje so se spet boksali tepli, pretepali

bóljšati se -am se nedov. -ajóč se; bóljšanje (ọ̑) Vreme se ~a
bóljšati -am (ọ̑) izboljševati: kaj ~ ceste

boljševizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; boljševizíranje (ȋ) slabš. koga/kaj ~ odnose v družbi |prilagajati boljševizmu|
boljševizírati se -am se (ȋ) slabš. Časopisi se ~ajo

bôsti bôdem nedov. -i -íte, -èč -éča; bôdel -dla in bódel bôdla, star. bòl bôla, bòst/bôst, bodèn -êna; bodênje; (bòst/bôst) (ó) Osat ~e; bosti koga v kaj Trnje me ~e ~ noge; poud. Vonj po pečenki ga ~e ~ nos |vznemirja, draži|; poud. bosti iz česa Žito že ~e ~ zemlje |raste|; bosti v koga/kaj ~ z iglo v tkanino; brezos. bosti koga V prsih ga ~e
bôsti se bôdem se (ó) Vola se ~eta; poud. bosti se z/s kom/čim ~ ~ s sosedi |spopadati se, prepirati se|; ~ ~ s hudimi skrbmi |mučiti se|

braníti in brániti -im nedov. bráni -te in -íte, -èč -éča; bránil -íla, bránit, bránjen -a; bránjenje; (bránit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ svoje stališče; ~ obtoženca; braniti koga/kaj pred kom/čim ~ hčer pred vsiljivci; ~ letališče pred napadom; braniti komu koga/kaj ~ komu nevesto, pijačo; ~ prijatelju piti
braníti se in brániti se -im se (í/ȋ/á á) česa ~ ~ zdravila

brátiti se -im se nedov. -èč se -éča se; -en -ena; brátenje (á ȃ) z/s kom ~ ~ s pijanci
brátiti -im (á ȃ) privzdig. koga Usoda je bratila ljudi |notranje, čustveno povezovala|

brázdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brázdanje (á ȃ; ȃ) neobč. kaj Parnik ~a morje |dela brazdi podobne zareze|; neobč. ~ na njivi orati
brázdati se -am se (á ȃ; ȃ) biol. |deliti se|

brígati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bríganje (ȋ) knj. pog. za koga/kaj ~ ~ ~ podjetje skrbeti
brígati -am (ȋ) knj. pog.: koga To ga nič ne ~a zadeva; s smiselnim osebkom ~a jo, če vse propade ne zanima, ne prizadeva je

bríhtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bríhtanje (í) neknj. pog. koga ~ bolnika iz omame buditi, spravljati k zavesti
bríhtati se -am se (í) neknj. pog. Fant se je začel brihtati umsko razvijati

bŕzdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bŕzdanje (ŕ; ȓ) koga/kaj ~ konje; poud. ~ čustva, strasti |obvladovati, zadrževati|
bŕzdati se -am se (ŕ; ȓ) poud. |obvladovati se, zadrževati se|

búcniti -em dov. búcnjen -a; búcnjenje (ú ȗ) otr. |narahlo dregniti, zbosti|: koga/kaj ~ otroka
búcniti se -em se (ú ȗ) otr. |zbosti se|

budíti -ím nedov. búdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, bujèn -êna; bujênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ zaspanca; neobč. buditi komu kaj ~ staršem spomine vzbujati
budíti se -ím se (í/ȋ í) Zgodaj se budi se zbuja

cartáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; cartánje; (-àt) (á ȃ) neknj. pog. koga ~ otroka razvajati, ljubkovati
cartáti se -ám se (á ȃ) neknj. pog. Fantek se še vedno rad ~a pestuje, ljubkuje

cefráti -ám [ce in cə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; cefránje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ blago, rob obleke
cefráti se -ám se (á ȃ) Srajca se na rokavih že ~a

céliti -im in celíti in céliti -im nedov. -i -ite in céli -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in célil -íla, -it, céljen -a; céljenje; (-ìt) (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́)
céliti se -im se in celíti se in céliti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Rana se nerada ~i; brezos. celiti se komu Ranjencu se lepo ~i

cepíti in cépiti -im nedov. cépi -te in -íte, -èč -éča; cépil -íla, cépit, cépljen -a; cépljenje; (cépit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́)
1. kaj ~ drva; Spori ~ijo stranko
2. dvovid. cepiti kaj ~ vrtnico; cepiti kaj na kaj ~ merlot na ameriško trto
3. dvovid. cepiti koga/kaj ~ otroka; cepiti koga/kaj proti čemu ~ psa proti steklini
cepíti se in cépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Lasje, nohti se ~ijo; Naše moči se ~ijo

cífrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cífranje (ȋ) star. krasiti, lepšati: koga/kaj ~ rob na prtu
cífrati se -am se (ȋ) star. lepotičiti se, lepšati se: Rada se ~a

címiti -im nedov. címljenje (í ȋ) pokr. vzh. Seme še ne ~i kali
címiti se -im se (í ȋ) Krompir, repa se ~i; poud. Bolezen se je dolgo cimila |počasi nastajala|

civilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; civilizíranje (ȋ) koga/kaj ~ barbare, družbo
civilizírati se -am se (ȋ) začenjati se civilizirati

cmokáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; cmokánje; (-àt) (á ȃ)
1. Jej lepo in ne cmokaj; brezos. cmokati komu V čevljih mu je cmokalo
2. šalj. cmokati koga |poljubljati|
cmokáti se -ám se (á ȃ) šalj. |poljubljati se|

crkljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; crkljánje; (-àt) (á ȃ) neknj. pog. koga ~ otroke ljubkovati, razvajati; ~ otročička v naročju pestovati, ljubkovati
crkljáti se -ám se (á ȃ) neknj. pog. Ta otrok se rad ~a pestuje, ljubkuje

cúfati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cúfanje (ȗ) neknj. pog. cefrati, rahljati: kaj ~ perje, žimo
cúfati se -am se (ȗ) slabš. |prepirati se|

cukljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; cukljánje; (-àt) (á ȃ) manjš., knj. pog. koga za kaj Otrok jo je cukljal za lase |rahlo vlekel|
cukljáti ga -ám ga (ȃ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|

cúkniti -em dov. cúknjen -a (ú ȗ) knj. pog. koga za kaj ~ mater za rokav potegniti; knj. pog. cukniti kaj Cukni malo žganja popij; knj. pog. Konj je cuknil, toda voz se ni premaknil potegnil
cúkniti ga -em ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |popiti malo alkoholne pijače|

cvírnati -am nedov. -ajóč, -áje; cvírnanje (ȋ) neknj. pog. ~ čez vrtove teči, bežati
cvírnati jo -am jo (ȋ) neknj. pog. To smo jo cvirnali bežali

čéditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena in čêjen -a; čêjenje in čédenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) pešaj. čistiti, snažiti: koga/kaj ~ hlev in živino; čediti komu kaj ~ otroku obleko
čéditi se -im se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) neobč. lepšati se, lepotičiti se

čehljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj po čem ~ konja po glavi
čehljáti se -ám se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ glavi

česáti čéšem nedov. čêši -íte, češóč, česáje; čêsal -ála, čêsat, -án -ána; česánje; (čêsat) (á ẹ́) komu/čemu kaj ~ hčerki lase v kito; česati koga/kaj Mati ~e hčerko; ~ predivo
česáti se čéšem se (á ẹ́) Deklica se že sama ~e; Ptič se ~e s kljunom |si čisti perje|

číčati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; číčanje (ȋ) otr. |sedeti|
číčati se -am se dov. (ȋ) otr. |sesti|

číčkati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; číčkanje (ȋ) manjš.; otr. |sedeti|: Čičkaj in pridna bodi
číčkati se -am se dov. (ȋ) manjš.; otr. |sesti|

čístiti -im nedov. čiščèč -éča; číščen -a; číščenje (í ȋ) komu/čemu kaj ~ otroku obleko; čistiti kaj česa ~ čevlje blata; čistiti koga/kaj z/s čim ~ čevlje s krtačo; ~ (si) nohte; ~ rudo; ~ solato trebiti
čístiti se -im se (í ȋ) Vino se že ~i

čoháti -ám in čóhati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; čohánje in čóhanje; (-àt in -at) (á ȃ; ọ̑) koga/kaj ~ psa za ušesi
čoháti se -ám se in čóhati se -am se (á ȃ; ọ̑) ob kaj Svinja se ~a ob ogrado; nizk. Ne čohaj se kar naprej |praskaj|

čréditi -im nedov. -èč -éča; črédenje (ẹ́ ẹ̑) kmet. |pasti|
čréditi se -im se (ẹ́ ẹ̑) Srnjad se ~i v trope

čŕniti -im in črníti -ím nedov. -i -ite in čŕni -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, -it in -ít, čŕnjen -a in črnjèn -êna; čŕnjenje in črnjênje; (-it in -ít/-ìt) (ŕ; í/ȋ í) koga/kaj ~ čevlje, lase; poud. črniti koga komu, pri kom ~ sodelavca vodstvu, pri vodstvu |delati ga nepriljubljenega, osovraženega|
čŕniti se -im se in črníti se -ím se (ŕ; í/ȋ í) poud. V daljavi se ~ijo skale |temno se odražajo|

čŕtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čŕtanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj
1. ~ proge v sneg; neobč. dobro ~ značaje v noveli opisovati, prikazovati
2. dvovid. ~ nepotrebno besedo v nalogi; ~ dolg izbrisati; ~ točko z dnevnega reda
čŕtati se -am se (ŕ; ŕ ȓ) poud. Planine se ostro ~ajo na svetlem ozadju |kažejo v obrisih|

čudíti se in čúditi se -im se nedov. čúdi se -te se in -íte se, čudèč se -éča se, star. čudé se; čúdil se -íla se; čúdit se; čúdenje in čudênje; (-čúdit se) (í/ȋ/ú ȗ) komu/čemu ~ ~ novici; čuditi se nad kom/čim ~ ~ ~ nenavadnim vprašanjem
●čudíti in čúditi -im (í/ȋ/ú ȗ) čuditi se: koga ~i me, da tega nihče ne ve

čúvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čúvanje (ú; ȗ) koga/kaj pred kom/čim ~ gozd pred požarom; ~ čredo, otroka
čúvati se -am se (ú; ȗ) koga/česa ~ ~ psa, nevarnosti paziti se, izogibati se

dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|

dáljšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dáljšanje (ȃ) kaj ~ obleko
dáljšati se -am se (ȃ) Dan se ~a

dáviti -im nedov. -èč -éča; -il -ila in -íla, dávljen -a; dávljenje (á; á ȃ) koga/kaj ~ kokoši; Jok ga ~i; daviti koga/kaj za kaj ~ nasprotnika za grlo; brezos. daviti koga Davilo jo je v grlu
dáviti se -im se (á; á ȃ) z/s čim ~ ~ s kostjo; poud. ~ ~ od smeha |zelo se smejati|

debalkanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; debalkanizíranje (ȋ) publ. koga/kaj ~ odnose med državami
debalkanizírati se -am se (ȋ) publ. Razmere v državi se ~ajo

debelíti -ím nedov. debêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, debeljèn -êna; debeljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Sladkor nas ~i
debelíti se -ím se (í/ȋ í) Drevo se ~i

debirokratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; debirokratizíranje (ȋ) kaj ~ upravo
debirokratizírati se -am se (ȋ)

defašizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; defašizíranje (ȋ) publ. kaj ~ državo |odpraviti fašizem|
defašizírati se -am se (ȋ) publ.

deformírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deformíranje (ȋ) koga/kaj ~ obraze na sliki skaziti, iznakaziti; Pritisk je deformiral železne plošče |preoblikoval|
deformírati se -am se (ȋ) Les se rad ~a |spremeni obliko|

deklarírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deklaríranje (ȋ) kaj
1. ~ človekove pravice |razglasiti|
2. ~ tovor |navesti podatke o tovoru|
deklarírati se -am se (ȋ) neobč. opredeliti se: za koga/kaj ~ ~ ~ mir

deklasírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deklasíranje (ȋ) |postaviti v nižji kakovostni razred|: koga/kaj trg. Kontrolor je deklasiral meso
deklasírati se -am se (ȋ) |izgubiti značilnosti višjega položaja|

dekoncentrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekoncentríranje (ȋ) koga/kaj ~ igralca; ~ vojaške enote
dekoncentrírati se -am se (ȋ) Govornik se je dekoncentriral

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

delíti -ím nedov. dêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, deljèn -êna; deljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ dobiček; ~ njivo, besede; Zid ju ~i; deliti kaj od česa Ograja ~i vrt od ceste; deliti kaj z/s kom/čim ~ sobo s prijateljem; ~ dvajset s pet; publ. ~ mnenje s kom → biti istega mnenja; deliti komu kaj ~ otrokom darove; naučiti se ~
delíti se -ím se (í/ȋ í) Celica se ~i; Soglasniki se ~ijo na zvočnike in nezvočnike

demaskírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demaskíranje (ȋ) koga/kaj ~ maškaro (razkrinkati); voj. ~ položaje
demaskírati se -am se (ȋ) Igralka se je pazljivo demaskirala

dematerializírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dematerializíranje (ȋ) kaj ~ realna doživetja
dematerializírati se -am se [ija] (ȋ) Umetnost se je vse bolj dematerializirala

demilitarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demilitarizíranje (ȋ) kaj ~ obmejni pas
demilitarizírati se -am se (ȋ) Država se ~a

demobilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demobilizíranje (ȋ) koga/kaj ~ častnike
demobilizírati se -am se (ȋ) Po vojski se je demobiliziral

demokratizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demokratizíranje (ȋ) kaj ~ družbo
demokratizírati se -am se (ȋ) Družba se je demokratizirala

denacificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denacificíranje (ȋ) publ. kaj ~ državo |odpraviti nacizem|
denacificírati se -am se (ȋ)

denuklearizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denuklearizíranje (ȋ) |določiti, da na kakem področju ni atomskega orožja|: kaj ~ srednjo Evropo
denuklearizírati se -am se (ȋ) Država se je denuklearizirala

depolitizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; depolitizíranje (ȋ) kaj ~ sodstvo
depolitizírati se -am se (ȋ) Del mladine se je depolitiziral

déti1 dénem dov. dêni -íte, dèl/dél déla, dèt/dét, dét -a; (dèt/dét) (ẹ́)
1. dati: kaj ~ puško na ramo; Kam bi del
2. neobč.: Denimo, da je tako recimo, mislimo si; deti komu Pijača mu je dobro dela prijala, koristila; Dobro mu ~e, če ga hvalijo ugaja mu
déti se dénem se (ẹ́) poud. Ne ve, kam naj se ~e |kaj naj dela, kako naj se vede|

dezaktivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dezaktivíranje (ȋ) kaj ~ bombo
dezaktivírati se -am se (ȋ) Člani organizacije so se dezaktivirali

dezangažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dezangažíranje (ȋ) publ. koga Slaba igra je dezangažirala gledalce |odtegnila|
dezangažírati se -am se (ȋ) publ. vojaško se dezangažirati

dezintegrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dezintegríranje (ȋ) koga/kaj ~ človeka, družbo |povzročiti razpad, razkroj|
dezintegrírati se -am se (ȋ) Družina se ~a razpada, se razkraja

dezodorírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dezodoríranje (ȋ) koga/kaj z/s čim ~ prostor s pršilom
dezodorírati se -am se (ȋ) ~ ~ vsako jutro

díčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; díčenje (í ȋ) zastar. krasiti, lepšati: koga/kaj z/s čim ~ hišo z zastavami
díčiti se -im se (í ȋ) zastar. z/s čim ~ ~ s svojim delom hvaliti se, bahati se; ~ ~ s trakovi krasiti se, lepšati se

diferencírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; diferencíranje (ȋ) kaj ~ družbo |povzročati razlike v družbi|; mat. ~ funkcijo odvajati
diferencírati se -am se (ȋ) notranje se diferencirati |postajati različen|

dímiti -im nedov. -èč -éča; dímljen -a; dímljenje (í ȋ; ȋ) prekajevati: kaj ~ meso, ribe
dímiti se -im se (í ȋ; ȋ) kaditi se

disciplinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; discipliníranje (ȋ) koga/kaj ~ učence, svoja nagnjenja
disciplinírati se -am se (ȋ) ~ ~ v svojih nagnjenjih

diseminírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; diseminíranje (ȋ) neobč. kaj ~ informacije širiti, razširjati
diseminírati se -am se (ȋ) zdrav. Izrojene celice se ~ajo po vsem telesu se razsejejo, razširijo

disimilírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; disimilíranje (ȋ) biol. (razgrajevati)
disimilírati se -am se (ȋ) biol. (razgrajevati se)

diskreditírati -am dvovid. -ajóč; -an -ana; diskreditíranje (ȋ) |vzeti veljavo, ugled|: koga/kaj ~ nasprotnika, vodstvo stranke
diskreditírati se -am se (ȋ) |izgubiti ugled, veljavo|: z/s čim ~ ~ s svojim ravnanjem

diskvalificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; diskvalificíranje (ȋ) koga/kaj ~ političnega nasprotnika |moralno razvrednotiti|; šport. ~ tekmovalca izključiti
diskvalificírati se -am se (ȋ) z/s čim ~ ~ s svojim ravnanjem

dispergírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dispergíranje (ȋ) kaj ~ glino v vodi razpršiti
dispergírati se -am se (ȋ) Klej se v vodi ~a se razprši

distancírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; distancíranje (ȋ) kaj ~ konstrukcijske elemente razmakniti
distancírati se -am se (ȋ) publ. od česa ~ ~ ~ razprave |odkloniti, zavračati razpravo|

dišáviti -im nedov. dišávljen -a; dišávljenje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ lase
dišáviti se -im se (á ȃ; ȃ) z/s čim ~ ~ s parfumom

dobojeváti -újem dov. dobojevánje; drugo gl. bojevati se (á ȗ) neobč. Dobojevali smo |končali boj|; neobč., z notranjim predmetom dobojevati kaj ~ poslednji boj
dobojeváti se -újem se (á ȗ) do česa ~ ~ ~ zmage

dobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. doberó, nam. dobràt; dobránje; drugo gl. brati (á é) Učenec je dobral
dobráti se -bêrem se (á é) do česa ~ ~ ~ konca knjige

dogovoríti -ím dov., nam. dogovôrit in dogovorít/dogovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) kaj ~ misel; ●~ sestanek dogovoriti se za sestanek
dogovoríti se -ím se (í/ȋ í) z/s kom/čim za kaj, o kom/čem ~ ~ z dekletom za sestanek; ~ ~ s sosedom o odškodnini; ~ ~ (o tem), kaj je potrebno storiti

dokapitalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dokapitalizíranje (ȋ) kaj ~ podjetje
dokapitalizírati se -am se (ȋ) Banka se bo morala dokapitalizirati

dokazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dokazovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ svojo nedolžnost; dokazovati komu kaj ~ sodniku nekrivdo, nedolžnost
dokazováti se -újem se (á ȗ) poud. Kar naprej se ~uje |dokazuje svojo primernost, sposobnost|

dokopáti -kópljem tudi dokopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ še del jarka; ~ temelje; dokopati do česa ~ ~ polovice vinograda
dokopáti se -kópljem se tudi dokopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ skozi sneg v zavetišče; poud. dokopati se do česa ~ ~ ~ spoznanja |s trudom priti|

dokvalificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dokvalificíranje (ȋ) (dodatno usposobiti): koga ~ delavce
dokvalificírati se -am se (ȋ) (dodatno se usposobiti)

dolgočásiti -im [u̯g] nedov. dolgočásenje (á ȃ) koga z/s čim ~ poslušalce s statistiko
dolgočásiti se -im se (á ȃ) ~ ~ na plesu

domísliti -im dov. domíšljen -a (í ȋ) kaj ~ problem; neobč. domisliti koga na kaj ~ prijatelja na obljubo spomniti
domísliti se -im se (í ȋ) neobč. koga/česa ~ ~ sošolca, pravega imena spomniti se; redk. domisliti se koga z/s čim ~ ~ domačih z razglednico pisati jim

dooblikováti -újem dov. dooblikovánje; drugo gl. oblikovati (á ȗ) koga/kaj ~ glavo kipa
dooblikováti se -újem se (á ȗ) V tistih letih se mu je dooblikoval svetovni nazor

dopisováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dopisovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu ~ glavnemu odboru; dopisovati kaj ~ opombe; ~ v časopis
dopisováti si -újem si (á ȗ) z/s kom ~ ~ s prijateljem; Prijatelja si ~eta

dopolníti in dopôlniti -im [u̯n] dov. dopôlnjenje; drugo gl. polniti (í/ȋ/ó ó) koga/kaj ~ predavatelja; ~ zaloge
dopolníti se in dopôlniti se -im se (í/ȋ/ó ó) star. komu Dopolnila se mu je vroča želja izpolnila; vznes. Dopolnjeno je |Življenje, trpljenje je končano|

dopolnjeváti -újem [u̯n] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dopolnjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ zaloge živil; dopolnjevati kaj z/s čim ~ tradicijo z novo vsebino
dopolnjeváti se -újem se (á ȗ) z/s kom ~ ~ s sogovornikom; Prijatelja se dobro ~eta

doprášati tudi doprašáti -am dov.; drugo gl. prašati (á/á á) pokr. kaj vse ~ in oditi povprašati, vprašati
doprášati se tudi doprašáti se -am se (á/á á) pokr. do česa ~ ~ ~ hiše dovprašati se

došólati -am dov. -an -ana; došólanje (ọ̑) koga ~ sina
došólati se -am se (ọ̑) ~ ~ v mestu

dotípati -am in dotípati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; dotípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ vrata
dotipati se -am se in dotípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) do česa ~ ~ ~ vrat; neobč. ~ ~ ~ bistvenega |z razmišljanjem priti|; neobč. dotipati se česa ~ ~ vrat do vrat

dovléči -vléčem dov., nam. dovléč/dovlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) neobč. privleči: kaj ~ veliko vejo
dovléči se -vléčem se (ẹ́) poud. do česa ~ ~ ~ zavetja |s trudom, naporom priti|

dovolíti -vólim dov. dovôli -íte; dovôlil -íla, dovôlit, dovóljen -a; (dovôlit) (í/ȋ ọ́)
1. komu kaj Otroku vse ~i; ~ učencu oditi, da odide
2. Dovolite, da vam čestitam; Dovolite, moje ime je XY
dovolíti si -vólim si (í/ȋ ọ́) kaj ~ ~ neslano šalo; Dovolil bi si opozoriti na nova dejstva

dovoljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; dovoljevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ delavcu počitek; publ. Skakalnica ~uje skoke do 200 m |na njej so mogoči skoki|
dovoljeváti si -újem si (á ȗ) kaj Vse si ~nje

dovprášati tudi dovprašáti -am dov.; drugo gl. vprašati (á/á á) koga/kaj o kom/čem ~ vse o študiju povprašati, vprašati
dovprášati se tudi dovprašáti se (á/á ȃ) do česa ~ ~ ~ prave poti

drájsati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drájsanje (ȃ) neknj. pog. kaj ~ hlače na stolu drgniti, guliti
drájsati se -am se (ȃ) neknj. pog. z/s čim ~ ~ z avtomobilom voziti se

dramíti in drámiti -im nedov. drámi -te in -íte, -èč -éča; drámil -íla, drámit, drámljen -a; drámljenje; (drámit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ otroke iz spanja; star. ~ nočni mir motiti; poud. dramiti komu kaj ~ pisatelju domišljijo |vzbujati|
dramíti se in drámiti se -im se (í/ȋ/á á) ~ ~ iz spanca prebujati se; poud. V njem se ~i hrepenenje |nastaja, budi|

dražíti1 -ím nedov. dráži -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; dražênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ hrano, izdelke; ~ slike na dražbi
dražíti se -ím se (í/ȋ í) Vse se ~i

drémati -ljem in drémati tudi dremáti -am nedov. -i -ite in drémaj -te tudi -ájte, -óč in -ajóč, -áje; -al -ala in drémal -ála, -at; drémanje tudi dremánje; (-at) (ẹ́; ẹ́/á ẹ́) Šel je dremat
drémati se -lje se in drémati se tudi dremáti se -a se (ẹ́; ẹ́/á ẹ́) komu Komur se ~e, naj gre spat

dremúckati -am nedov. -ajóč; -áje; dremúckanje (ȗ) manjš.; poud. ~ na soncu |dremati|
dremúckati se -a se (ȗ) poud. komu Malo se mi ~a |dremlje|

dŕgniti -em nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla; dŕgnjen -a; dŕgnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj po čem ~ psa po hrbtu; drgniti koga/kaj z/s čim ~ tla s krpo; ~ si premrle roke; poud.: ~ šolske klopi |hoditi v šolo|; Že pet let ~e isti plašč |nosi, ima|; drgniti ob kaj Kolo ~e ~ blatnik; poud. V travi ~ejo črički |cvrčijo, čirikajo|; slabš. Čelist ~e že dve uri |igra|
dŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ob kaj Žival se ~e ob drevo; drgniti se z/s čim ~ ~ z brisačo

dríčati -am nedov. -ajóč, -áje; dríčanje (í; ȋ) redk. drčati, drseti: ~ navzdol
dríčati se -am se (í; ȋ) pokr. gor. drsati se, smučati se

drobíti -ím nedov. drôbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, drobljèn -êna; drobljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í)
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|
drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i

drogírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; drogíranje (ȋ) omamiti, omamljati: koga/kaj z/s čim ~ ljudi s kemičnimi sredstvi
drogírati se -am se (ȋ) knj. pog. uživati mamila

dŕsati -am nedov. -ajóč, -áje; dŕsanje (ȓ) z/s čim po čem ~ s palico po tleh; drsati ob kaj Kolo ~a ~ blatnik; ~ na tekmovanju
dŕsati se -am se (ȓ) Otroci se ~ajo; drsati se ob kaj Kolo se ~a ob blatnik

drstíti -ím nedov. dŕsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; drstênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) redk. poditi, preganjati: koga/kaj Kuna je drstila veverico
drstíti se -ím se (í/ȋ í) Postrvi se ~ijo

družíti in drúžiti -im tudi drúžiti -im nedov. drúži -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; drúžil -íla tudi -il -ila, drúžit, drúžen -a; drúženje; (drúžit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) koga/kaj Druži jih prijateljstvo; ~ različne sestavine; družiti kaj z/s čim ~ dobroto z izobraženostjo
družíti se in drúžiti se -im se tudi drúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) z/s kom/čim ~ ~ s prijatelji; ~ ~ v celoto; V njem se ~ita strogost in pravičnost; Barvi se lepo ~ita ujemata, skladata

držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|

dúdlati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúdlanje (ȗ) star. veselo ~ dudati; slabš. dudlati kaj ~ popevko |igrati, peti|
dúdlati se -am se (ȗ) šol. žarg. |mehanično, brez razumevanja se učiti|: kaj ~ ~ novo pesem

dušíti -ím nedov. dúši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; dušênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Kašelj ga ~i; brezos. V grlu ga ~i; dušiti kaj Ropot ~i naše besede; ~ meso, zelenjavo; ~ požar gasiti; neobč. ~ jezo, bolečino zadrževati, premagovati; poud. ~ stavke, upor |preprečevati|
dušíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ pod snegom; poud. ~ ~ v solzah |zelo jokati|

dvígati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dvíganje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ hlod na voz; ~ otroka v zrak; ~ plačo v banki; ~ proizvodnjo, cene; ~ uteži; ~ preplah povzročati; ~ raven izobrazbe zviševati; ~ zastavo nad množico držati; knj. pog. ~ koga sredi noči buditi, klicati; poud.: Umetnost jih ~a |boljša, plemeniti|; ~ prah (v javnosti) |povzročati razburjenje, govorice|; dvigati koga proti komu/čemu ~ ljudstvo proti izkoriščevalcem
dvígati se -am se (í ȋ; ȋ) Letalo, raketa se ~a; Voda v čolnu se ~a; Okrog gradu se ~a zidovje; Cesta se neopazno ~a vzpenja; Temperatura se ~a narašča; neobč. Noč se ~a noči se

dvígniti -em dov. dvígnjen -a (í ȋ) koga/kaj ~ otroka v naročje; ~ vstopnice pri blagajni; ~ preplah povzročiti; poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje|; knj. pog.: ~ hišo za dve nadstropji nadzidati; ~ koga sredi noči zbuditi, poklicati; poud. ~ roko nad koga, proti komu |udariti, pretepsti ga|; dvigniti koga proti komu ~ ljudstvo proti gosposki
dvígniti se -em se (í ȋ) ~ ~ na prste; Megla se je že dvignila; Kruh se je lepo dvignil vzhajal, narastel; Temperatura se je dvignila zvišala

dvigováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dvigovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ kamen na voz; ~ otroka v zrak; ~ pisma na pošti
dvigováti se -újem se (á ȗ) Dim se ~uje nad pogoriščem; Med grmovjem se ~ujejo topoli

eksponírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; eksponíranje (ȋ) koga/kaj ~ redke znamke razstaviti, postaviti na ogled; ~ dele besedila poudariti; ~ dogajanje v romanu |nakazati potek, razvoj dogajanja|; fot. ~ film osvetliti
eksponírati se (ȋ) izpostavljati se: za koga ~ ~ ~ sodelavce; ~ ~ pri stavki

enáčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; enáčenje (á ȃ) koga/kaj ~ stroj in človeka, stroj s človekom
enáčiti se -im se (á ȃ) z/s kom ~ ~ s sošolko po pridnosti

etablírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; etablíranje (ȋ) star. kaj ~ podjetje ustanoviti, osnovati
etablírati se -am se (ȋ) neobč. uveljaviti se

evropeizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; evropeizíranje (ȋ) koga/kaj ~ gospodarstvo
evropeizírati se -am se (ȋ)

evropizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; evropizíranje (ȋ) evropeizirati
evropizírati se -am se (ȋ) evropeizirati se

fásati fášem dvovid., nedov. fašóč; fásanje (ȃ) neknj. pog. dobiti, prejeti: kaj ~ nove čevlje; ~ nahod; ~ klofuto
fásati jih fášem jih (ȃ) neknj. pog. ~ ~ od očeta biti tepen

fašizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fašizíranje (ȋ) publ. kaj ~ družbo
fašizírati se -am se (ȋ) publ.

fecljáti -ám [fə tudi fe] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; fecljánje (-àt) (á ȃ) poud. |delati, počenjati (brez učinka)|: kaj Ves dan nekaj ~a
fecljáti se -ám se (á ȃ) poud. |zapletati se, zatikati se|: Nit se ~a; Jezik se mu ~a

feminizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; feminizíranje (ȋ) biol. kaj ~ žival
feminizírati se -am se (ȋ) Nekateri poklici se ~ajo

féntati -am dov. -an -ana; féntanje (ẹ́) neknj. ljud. koga/kaj Kar prime v roko, vse ~a uniči; ~ človeka umoriti, ubiti
féntati se -am se (ẹ́) nizk. |narediti samomor|

fermentírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fermentíranje (ȋ) |spreminjati z encimi|: kaj ~ mleko
fermentírati se -am se (ȋ) Tobak se ~a

fíksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fíksanje (ȋ) neknj. pog. koga zmerjati, nadlegovati
fíksati ga -am ga (ȋ) neknj. pog. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|: Dobro smo ga fiksali

financírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; financíranje (ȋ) kaj ~ bolnišnico
financírati se -am se (ȋ) |denarno se vzdrževati|: Ta ustanova se ~a sama

fintírati -am dvovid., nedov. -ajóč; fintíranje (ȋ) šport. žarg. |varati, zavajati nasprotnika|; sleng. fintírati kaj ~ slabost hliniti, igrati
fintírati se -am se (ȋ) sleng. |norčevati se, šaliti se|

flódrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; flódranje (ọ̑) obrt. |z barvanjem ponarejati|: kaj ~ omaro
flódrati se -am se (ọ̑) nizk. |spolno občevati|

formírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; formíranje (ȋ) koga/kaj ~ glavo kipa oblikovati; ~ odbore za proslavo sestavljati, ustanavljati; ~ človekovo osebnost oblikovati, vzgajati
formírati se -am se (ȋ) Denarni fondi se ~ajo iz različnih virov nastajajo, se ustvarjajo

fotografírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fotografíranje (ȋ) koga/kaj ~ pokrajino; Rad ~a
fotografírati se -am se (ȋ) Si se že fotografiral

frizírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; frizíranje (ȋ) koga/kaj Kdo vas ~a
frizírati se -am se (ȋ) Frizira se v najboljših salonih

frotírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; frotíranje (ȋ) kaj ~ telo
frotírati se -am se (ȋ) ~ ~ po prhi

fúčkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fúčkanje (ȗ) pokr. vzh. žvižgati, piskati: kaj ~ melodijo
fúčkati se -am se (ȗ) neknj. pog., s smiselnim osebkom komu (ne) biti mar, (ne) prizadevati: To se mi ~a

fuzionírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fuzioníranje (ȋ) neobč. združiti, združevati: ~ podjetja
fuzionírati se -am se (ȋ) neobč. Banki sta se fuzionirali se združili

ganíti in gániti -em dov. gáni -íte in -te; gánil -íla, gánjen -a; gánjenje; (gánit) (í/ȋ/á á) koga/kaj z/s čim ~ gledalce z igro; pešaj.: ~ z roko narediti gib; ~ roko premakniti; poud. ~ dekletu srce |vzbuditi njeno naklonjenost|
ganíti se in gániti se -em se (í/ȋ/á á) z nikalnico stati in se ne ganiti; poud. ne ~ ~ iz hiše več dni |iti, oditi|

gárati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gáranje (ȃ) koga/kaj pokr. ~ prašiča goliti; star. Srajca me ~a drgne, pika
gárati se -am se (ȃ) star. ob kaj ~ ~ ~ drevo drgniti se

gasíti -ím nedov. gási -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, gašèn -êna; gašênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ požar; poud. gasiti komu kaj z/s čim ~ gostom žejo z vinom |preprečevati|; poud. ~ si jezo |pomirjati, zmanjševati|
gasíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. ugašati: Iskre se ~ijo

gátiti -im nedov. -èč -éča; gáčen -a in gáten -a; gátenje (á ȃ) kaj neobč. ~ vhod mašiti, zapirati; redk. ~ živali gačiti
gátiti se -im se (á ȃ) neobč. Jed se mu ~i v grlu se ustavlja, se kopiči

generírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; generíranje (ȋ) kaj neobč. Turizem ~a nova delovna mesta poraja, ustvarja; rač. ~ podatke; jezikosl. ~ povedi tvoriti
generírati se -am se (ȋ) neobč. globina, v kateri se ~ajo potresi nastajajo

germanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; germanizíranje (ȋ) ponemčevati, ponemčiti: koga/kaj ~ obmejne predele
germanizírati se -am se (ȋ) ponemčevati se

getizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; getizíranje (ȋ) publ. koga/kaj ~ manjšino |osamiti|
getizírati se -am se (ȋ) publ. Mesta se ~ajo

gíbati -ljem tudi gíbati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; gíbanje (í; í) z/s čim ~ s prstom; pešaj. gibati kaj Veter ~e veje premika
gíbati se -ljem se tudi gíbati se -am se (í; í) ~ ~ v ravni črti; veliko se gibati na svežem zraku; pešaj. Star je, komaj se ~e se premika

gláditi -im nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla, glájen -a tudi glajèn -êna; glájenje tudi glajênje (á ȃ) koga/kaj ~ papir; ~ si brado; poud. ~ spore |pomirjati|; gladiti koga/kaj po čem ~ otroka po glavi
gláditi se -im se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ bradi

glasíti se1 -ím se nedov. glási se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) Pitagorov izrek se ~i: a2 + b2 = c2; neobč. Rezervacija se ~i na vaše ime je; izkaznica, ~eča se na očetovo ime
glasíti -ím (í/ȋ í) star. razširjati, razglašati: kaj ~ nove ideje

globalizírati -am dvovid., nedov. -ajoč; -an -ana; globalizíranje (ȋ) |omogočati mednarodno vplivanje, delovanje|: kaj ~ kapitalski trg
globalizírati se -am se (ȋ)

globíti -ím nedov. glôbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, globljèn -êna; globljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. kaj ~ jarek poglabljati
globíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Bolečina se je globila poglabljala

gnêsti gnêtem nedov., 3. os. mn., neobč. gnetó, -i -íte, -óč; gnêtel -tla in gnétel gnêtla, star. gnèl gnêla, gnèst/gnêst, gnetèn -êna; gnetênje; (gnèst/gnêst) (é) koga/kaj ~ testo; poud. ~e ga zavist |muči, vznemirja|
gnêsti se gnêtem se (é) ~ ~ k izhodu, pred blagajno

gnojíti -ím nedov. gnôji -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; gnojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ krompir; star. čemu ~ krompirju
gnojíti se -ím se (í/ȋ í) Rana se ~i

godíti -ím nedov. gôdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; godênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ zimske hruške
godíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se razkraja in ~i

gôlcati -am [u̯c] nedov. -ajóč, -áje; gôlcanje (ó) star. lokati, (slišno) piti: kaj ~ vino iz steklenice
gôlcati se -a se (ó) pokr. kolcati se

golíti -ím in golíti gólim nedov. gôli -íte, -èč -éča; -íl -íla in gôlil -íla, -ít in gôlit, goljèn -êna in góljen -a; góljenje in goljênje; (-ít/-ìt in gôlit) (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) kaj ~ prašiča; ~ debla |lupiti|
golíti se -ím se in golíti se gólim se (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) |menjavati dlako, perje|: Krava se ~i; Ptiči se ~ijo

goníti gónim nedov. gôni -íte, -èč -éča; gônil -íla, gônit, gónjen -a; gónjenje; (gônit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ kolo; ~ konja; poud.: ~ eno in isto |ponavljati, govoriti|; ~ stran radovedneže |poditi, odganjati|; ~ vodo na svoj mlin |delati, govoriti v svojo korist|; lov. Pes ~i
goníti se gónim se (í/ȋ ọ́) Krava se ~i; slabš. Otroci se ~ijo po dvorišču |se podijo, divjajo|

gospóditi -im nedov. gospódenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč., poud. |delati se gospoda|: V mestu rad ~i
gospóditi se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč., poud. |postajati gospod|: Kmetje in delavci se ~ijo

gostíti1 -ím nedov. gôsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, goščèn -êna; goščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj z/s čim ~ malto s peskom
gostíti se -ím se (í/ȋ í) Kri se ~i; Megla se ~i

gostíti2 -ím nedov. gôsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, goščèn -êna; goščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga z/s čim ~ prijatelje z vinom; poud. Še en liter, danes ~im jaz |poravnam račun, plačam|
gostíti se -ím se (í/ȋ í) poud. |dobro jesti, piti|: z/s čim ~ ~ z divjačino

grabíti in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko; grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin; grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|
grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo

grájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; grájanje (á; ȃ) koga/kaj ~ napake; neobč. ~ učenca opominjati, oštevati
grájati se -am se (á; ȃ) pokr. gor. gnusiti se: komu Meso se mi ~a

grbánčiti -im nedov. -en -ena; grbánčenje (á ȃ) kaj ~ čelo
grbánčiti se -im se (á ȃ) Koža se ~i

gŕbiti -im nedov. -èč -éča; gŕbljen -a; gŕbljenje (ŕ ȓ) kaj ~ hrbet
gŕbiti se -im se (ŕ ȓ) ~ ~ pod težkim nahrbtnikom

grdíti -ím nedov. gŕdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; grdênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. koga/kaj ~ bližnje |grdo govoriti o njih|; Obraz ~i brazgotina kazi, kvari; grditi koga pri kom ~ snaho pri sosedih |grdo govoriti sosedom o njej|
grdíti se -ím se (í/ȋ í) pokr. vzh. gabiti se, gnusiti se: komu ~i ~ ji vsaka jed

grebéniti -im in grebeníti -ím nedov. -i -ite in grebêni -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, grebénjen -a in grebenjèn -êna; grebénjenje; (-it in -ít/-ìt) (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) neobč. grbiti: kaj Pes ~i vrat
grebéniti se -im se in grebeníti se -ím se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) neobč. Valovi so se visoko grebenili |se dvigali v obliki grebena|

grêbsti grêbem nedov. -i -íte, -èč -éča; grébel grêbla, grèbst/grêbst, -èn -êna tudi grêben -a; grebênje in grêbenje; (grèbst/grêbst) (é) koga/kaj ~ gomolje iz zemlje; ~ pesek na kup; Otrok ~e po pesku; brezos. grebsti koga V grlu ga ~e praska
grêbsti se grêbem se (é) sleng. pri kom za kaj ~ ~ ~ predstojnikih za boljši položaj prilizovati se

gréti grêjem nedov. grèj/grêj -êjte, -óč; grèl/grél -éla, grét, grét -a; grétje; (grèt/grét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj Ogenj, sonce nas ~e; ~ vodo; ~ prostore z električno energijo ogrevati
gréti se grêjem se (ẹ́ ȇ) ~ ~ na soncu; Stroj se preveč ~e segreva

grmáditi -im nedov. -èč, -éča; -en -ena; grmádenje (á ȃ; ȃ) kaj ~ skale na kup
grmáditi se -im se (á ȃ; ȃ) poud. V skladiščih se ~ijo zaloge |se kopičijo|

grohotáti -ám in grohotáti -óčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; grohotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) redk. krakati: Vran ~a
grohotáti se -ám se in grohotáti se -óčem se (á ȃ; á ọ́) redk. krohotati se: komu/čemu ~ ~ šalam

grozíti -ím nedov. grôzi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít; grozênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu z/s čim ~ nasprotniku s pestjo; Cesti ~i plaz; groziti koga Samota jo ~i; ~i epidemija
grozíti se -ím se (í/ȋ í) star. koga/česa ~ ~ nočnega dela bati se; star. groziti se nad kom/čim zgražati se, jeziti se

grúditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena; grúdenje (ú ȗ) koga/kaj star. ~ prepečenec, skorjo kruha gristi, glodati; poud. Lakota ga ~i |lačen je|
grúditi se -im se (ú ȗ) neobč.: ~ ~ pod bremenom padati, klecati; Na nebu so se začeli ~ oblaki se zbirati, kopičiti

grupírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; grupíranje (ȋ) publ. razvrščati, razporejati: koga/kaj ~ učence pri telovadbi
grupírati se -am se (ȋ) publ. zbirati se, združevati se: ~ ~ v skupine

gubánčiti -im nedov. -en -ena; gubánčenje (á ȃ) kaj ~ čelo
gubánčiti se -im se (á ȃ) Srajca se na rokavih ~i

gúbati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gúbanje (ú; ȗ) kaj ~ čelo
gúbati se -am se (ú; ȗ) Hlače so se gubale

gubíti -ím nedov. gúbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, gubljèn -êna; gubljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. izgubljati: koga/kaj ~ čas, veselje do dela
gubíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Cesta se ~i v daljavi se izgublja

gúgati -am tudi gúgati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; gúganje (ú; ȗ; ú; ȗ) koga/kaj ~ otroka
gúgati se -am se tudi gúgati se -ljem se (ú; ȗ; ú; ȗ) Miza se ~a; ~ ~ na gugalnici; ~ ~ pri hoji

gúliti -im nedov. -èč -éča; -il -ila in -íla, gúljen -a; gúljenje (ú) kaj ~ obleko na komolcih; knj. pog., poud. ~ hlače po šolskih klopeh |hoditi v šolo|; slabš. guliti koga z/s čim ~ ljudi z davki |zahtevati plačilo (visokih) davkov|
gúliti se -im se (ú) šol. žarg. učiti se brez razumevanja: kaj ~ ~ matematiko

gúncati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gúncanje (ȗ) neknj. ljud. gugati: kaj Valovi ~ajo čolne; afne ~ delati, govoriti kaj šaljivega
gúncati se -am se (ȗ) neknj. ljud. gugati se: ~ ~ na stolu; ~ ~ po cesti

gustírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; gustíranje (ȋ) neknj. pog. z užitkom jesti, piti: kaj ~ dobro vino
gustírati se -am se (ȋ) neknj. pog. naslajati se, uživati: ob čem ~ ~ ~ dobrotah na mizi

habilitírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; habilitíranje (ȋ) |priznati komu pravico predavati na visoki šoli|: koga za kaj ~ koga za docenta
habilitírati se -am se (ȋ) za kaj ~ ~ za izrednega profesorja

hahljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; hahljánje; (-àt) (á ȃ) poud. |zamolklo vreti, izvirati, teči|: Voda ~a iz lukenj
hahljáti se -ám se (á ȃ) smejati se, posmehovati se: komu ~ ~ nerodnežu; ~ ~ od zadovoljstva

hájkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hájkanje (ȃ) koga Italijani so hajkali partizane
hájkati se -am se (ȃ) |biti preganjan|: Že tri leta se ~amo po gozdovih

hécati -am nedov. -ajóč, -áje; hécanje (ẹ̑) neknj. pog. koga za šalo zavajati
hécati se -am se (ẹ̑) neknj. pog. šaliti se: To smo se hecali

hidrolizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; hidrolizíranje (ȋ) kem. kaj ~ maščobe; Mila rada ~ajo
hidrolizírati se -am se (ȋ) Kromov sulfat se ~a

hladíti -ím nedov. hládi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, hlajèn -êna; hlajénje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ vino; poud. ~ strast |pomirjati, zmanjševati|; hladiti komu kaj ~ bolniku čelo; Ventilator dobro ~i
hladíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v senci

hlíniti -im nedov. -èč -éča; hlínjen -a; hlínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ bolezen, prijaznost; poud. ~ poštenjaka |delati se, kazati se|
hlíniti se -im se (í ȋ) komu Hlinil se mi je, dokler ga nisem spregledal; znati se hliniti

hlípati -am in hlípati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; hlípanje (í; ȋ; í; ȋ) ~ od joka, smeha; hlipati za čim ~ ~ zrakom; poud. Otrok je hlipal za igračko |jokal|
hlípati se -a se in hlípati se -lje se (í; ȋ) pokr. zah. kolcati se: komu ~a ~ mu

hlípniti -em dov. (í ȋ) nekajkrat ~
hlípniti se -e se (í ȋ) pokr. zah. kolcniti se: komu Hlipnilo se mu je

homotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; homotánje; (-àt) (á ȃ) redk. komu kaj ~ konjem grivo motati, mešati
homotáti se -ám se (á ȃ) redk. komu Nekaj se mu ~a po glavi mota

hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|

hraníti1 in hrániti -im in hrániti -im nedov. hráni -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; hránil -íla in -il -ila, hránit, hránjen -a; hránjenje; (hránit) (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj ~ bolnika; ~ živino krmiti; redk. Še vedno ga ~i oče preživlja, vzdržuje
hraníti se in hrániti se -im se in hrániti se -im se (í/ȋ/á á; á ȃ) z/s čim ~ ~ z rastlinsko hrano

hudíčati -am nedov. -áje; hudíčanje (í; í ȋ) poud. |preklinjati z besedo hudič|
hudíčati se -am se (í; í ȋ) poud. |preklinjati|: nad kom/čim Hudičal se je nad vsem

hudíti -ím nedov. húdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; hudênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) zastar. jeziti: koga ~ učitelja
hudíti se -ím se (í/ȋ í) zastar. jeziti se: na koga ~ ~ ~ otroke

hújšati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hújšanje (ȗ) neobč. kaj Revščina ~a njihovo življenje poslabšuje
hújšati se -am se (ȗ) neobč. Bolezen se ~a se slabša

hvalíčiti -im nedov. -en -ena; hvalíčenje (í ȋ) slabš. |hvaliti|: koga/kaj ~ vse po vrsti
hvalíčiti se -im se (í ȋ) slabš. |hvaliti se|: Samo ~i se, naredi pa nič

hvalísati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hvalísanje (ȋ) |pretirano, neupravičeno hvaliti|: koga/kaj Trgovci ~ajo svoje blago
hvalísati se -am se (ȋ) slabš. |hvaliti se|: ~a ~, da zmore vse

hvalíti in hváliti -im nedov. hváli -te in -íte, -èč -éča; hválil -íla, hválit, hváljen -a; hváljenje; (hválit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ drug drugega; ~ nevestino lepoto; ~ Boga slaviti, poveličevati
hvalíti se in hváliti se -im se (í/ȋ/á á) z/s kom/čim ~ ~ z lepoto

identificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; identificíranje (ȋ) koga/kaj ~ privatne koristi in družbene interese enačiti; ~ ponesrečenca prepoznati
identificírati se -am se (ȋ) enačiti se: z/s kom/čim ~ ~ s svojim vzornikom

igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|
igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|

imenováti -újem dov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; imenovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ izvedenca za sodišče; imenovati koga/kaj kaj Imenovali so jo lažnivka; ~ otroka Tomaž; nedov. Kritika ga ~uje največjega sodobnega misleca; imenovati koga za kaj ~ sina za dediča, za namestnika; imenovati koga/kaj po kom ~ otroka po očetu, ladjo po pisatelju
imenováti se -újem se nedov. (á ȗ) ~em ~ Štefka Hočevar; Hrib pred nami se ~uje Golovec

iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)

individualizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; individualizíranje (ȋ) ‹poposamezniti›: koga/kaj ~ vzgojo, zdravljenje; ~ značaje v drami
individualizírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ v samostojnosti mišljenja ločiti se, osamosvojiti se

industrializírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; industrializíranje (ȋ) kaj ~ deželo
industrializírati se -am se [ija] (ȋ)

inficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inficíranje (ȋ) okužiti: koga/kaj ~ opeklino, rano; inficirati koga/kaj z/s čim Vse je inficiral z nahodom
inficírati se -am se (ȋ) okužiti se: Rana se ~a

informírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; informíranje (ȋ) obvestiti, poučiti: koga o kom/čem ~ srednješolce o študiju
informírati se -am se (ȋ) |izvedeti podatke|: o kom/čem ~ ~ ~ zadevi pri advokatu

inkapsulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkapsulíranje (ȋ) zdrav. |obdati z ovojnico|: kaj Vezivo ~a bolezensko žarišče
inkapsulírati se -am se (ȋ) zdrav. |obdati se z ovojnico|: Cista se ~a

inkarnírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkarníranje (ȋ) neobč. utelesiti, utelešati: kaj Avtor je v glavni osebi inkarniral junaštvo
inkarnírati se -am se (ȋ) neobč. uresničiti se, uveljaviti se

inkomodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkomodíranje (ȋ) neobč. nadlegovati, motiti
inkomodírati se -am se (ȋ) neobč. Prosim, ne inkomodirajte se zaradi mene ne dajte se motiti

inkorporírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkorporíranje (ȋ) neobč. vključiti, priključiti: kaj ~ več krajev v sosednjo občino; ~ ozemlje
inkorporírati se -am se (ȋ) neobč. vključiti se

inskribírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inskribíranje (ȋ) neobč. koga ~ sina na univerzo vpisati
inskribírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ na filozofsko fakulteto vpisati se

integrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; integríranje (ȋ) kaj ~ manjše skupine v večje združevati; mat. ~ funkcijo
integrírati se -am se (ȋ) Podjetji sta se integrirali se združili; publ. integrirati se v kaj ~ ~ ~ sedanjost vključiti se vanjo, prilagoditi se ji

interesírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; interesíranje (ȋ) → zanimati: koga Šport ga ne ~a
interesírati se -am se (ȋ) za koga/kaj ~ ~ ~ politiko → zanimati se; publ. ~ ~ ~ gradnjo hotela → zavzemati se, prizadevati si

ionizírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ionizíranje (ȋ) fiz. kaj Plamen ~a zrak
ionizírati se -am se [ijo] (ȋ) fiz. Plin se ~a

iskáti íščem nedov. íšči -te in íšči -íte, -óč, iskáje; -àl -ála, -àt, -án -ána; iskánje; (-àt) (á í) koga/kaj ~ denarnico, ponesrečenca; Kosilo hodijo iskat v menzo; Šel je iskat kruh |kupit|; poud. ~ dlako v jajcu |pretiravati v natančnosti|; publ. ~ zdravniško pomoč |iti k zdravniku|
iskáti se íščem se (á í) Vse življenje se je iskal

ístiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; ístenje (í ȋ; ȋ) neobč. |imeti, šteti za isto|: kaj ~ pojme; ~ pridnost z nadarjenostjo
ístiti se -im se (í ȋ; ȋ) neobč. identificirati se, enačiti se: z/s kom/čim ~ ~ s kolektivom

istovétiti -im nedov. -en -ena; istovétenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ različne pojme identificirati, enačiti
istovétiti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) z/s kom/čim ~ ~ z osebami v filmu enačiti se

italijanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; italijanizíranje (ȋ) (po)italijaniti: koga/kaj ~ obmejno prebivalstvo; ~ slikarstvo
italijanizírati se -am se (ȋ) poitalijaniti se

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

izbesnéti -ím dov.; drugo gl. besneti (ẹ́ í) z notranjim predmetom kaj ~ svoj bes
izbesnéti se -ím se (ẹ́ í) nad kom/čim ~ ~ ~ prijateljem; Pijanec se je izbesnel

izbljúvati -am in izbljúvati -bljújem tudi izbljuváti -bljúvam in izbljuváti -bljújem dov., nam. izbljúvat tudi izbljuvàt; izbljúvanje tudi izbljuvánje; drugo gl. bljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ jed, pijačo izbruhati
izbljúvati se -am se in izbljúvati se -bljújem se tudi izbljuváti se -bljúvam se in izbljuváti se -bljújem se (ú; ú; á ú; á ú) izbruhati se: Ko se je izbljuval, mu je odleglo

izbóčiti -im dov. -en -ena; izbóčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ hrbet; ~ pločevino
izbóčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) Dno posode se je izbočilo

izbókati -am dov. -an -ana; izbókanje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ pločevino
izbókati se -am se (ọ́ ọ̑; ọ̑) Zidovi so se izbokali

izbóljšati -am dov. -an -ana; izbóljšanje (ọ̑) kaj ~ organizacijo dela; izboljšati kaj z/s čim ~ jed z dodatki
izbóljšati se -am se (ọ̑) Bolezen se je izboljšala; Vreme se je izboljšalo

izboljševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izboljševánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ ceste; izboljševati kaj z/s čim ~ zemljo z gnojenjem
izboljševáti se -újem se (á ȗ) Razmere se ~ujejo

izbrísati -bríšem dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; izbrísanje (í ȋ) koga/kaj iz česa ~ gnoj iz rane; ~ dolg; ~ sled v snegu; poud. ~ koga iz spomina |pozabiti na koga|
izbrísati se -bríšem se (í ȋ) ~ ~ iz kluba, šole |izpisati se|

izbrúhati -am dov. -an -ana (ú ȗ; ȗ) kaj ~ pijačo; poud. ~ besede iz sebe |hitro izreči, povedati|
izbrúhati se -am se (ú ȗ; ȗ) Ko se je izbruhal, mu je odleglo

izbrusíti in izbrúsiti -im dov.; drugo gl. brusiti1 (í/ȋ/ú ú) kaj ~ sekiro; ~ zob, kamen; ~ si čevlje na dolgi poti; neobč. ~ okus občinstva izboljšati
izbrusíti se in izbrúsiti se -im se (í/ȋ/ú ú) Kosa se počasi ~i

izbúhniti -em dov. izbúhnjen -a (ú ȗ) kaj Led v sodu je izbuhnil dno; pokr. ~ oči izbuljiti
izbúhniti se -em se (ú ȗ) Zid se je izbuhnil

izbúljiti -im dov. -en -ena; izbúljenje (ú ȗ) kaj ~ oči od groze, začudenja
izbúljiti se -im se (ú ȗ) V grozi so se ji izbuljile oči

izcedíti -ím dov. izcédil -íla, nam. izcedít/izcedìt; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj iz česa ~ sok iz limone; ~ s sokovnikom
izcedíti se -ím se (í/ȋ í) iz česa Iz pomaranče se je izcedil ves sok

izcêjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izcêjanje (é) kaj Slive ~ajo sok; izcejati kaj iz česa ~ sok iz jagod
izcêjati se -am se (é) iz česa Gnoj se ~a iz rane

izcímiti -im dov. izcímljen -a (í ȋ) kaj iz česa poud. ~ dobiček iz kupčije |imeti, dobiti|; pokr. vzh. Seme ni izcimilo vzkalilo, vzklilo
izcímiti se -im se (í ȋ) poud. iz česa Iz prehlada se je izcimila bolezen |razvila|; Kaj se bo izcimilo iz tega |razvilo, nastalo|

izčístiti -im dov. izčíščen -a; izčíščenje (í ȋ) kaj ~ preprogo; ~ rano; ~ rudo; neobč. ~ svoje nazore izoblikovati
izčístiti se -im se (í ȋ) Voda v potoku se je izčistila

izčívkati -am dov. izčívkanje (ȋ) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj ~ skrivnost
izčívkati se -am se (ȋ) poud. |reči, povedati vse, do konca|

izčŕpati -am dov. -an -ana; izčŕpanje (ŕ; ȓ) koga/kaj ~ zaloge hrane; Bolezen ga je izčrpala; izčrpati kaj iz česa ~ vodo iz vodnjaka
izčŕpati se -am se (ŕ; ȓ) ~ ~ z delom; Zemlja se je izčrpala

izčrpávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izčrpávanje (ȃ) koga/kaj Vročina ~a telo; izčrpavati kaj iz česa ~ vodo iz vodnjaka
izčrpávati se -am se (ȃ) telesno in duševno se izčrpavati

izdájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izdájanje (ȃ) komu koga/kaj ~ podjetnikom uradne skrivnosti; poud.: Vid ga ~a |mu slabi|; Pohištvo ~a dober okus |kaže|; ~ prijatelje; izdajati koga za kakšnega ~ otroka za svojega; izdajati kaj ~ časopis; ~ blago iz skladišča; neobč. izdajati kaj za kaj ~ denar za obleko porabljati
izdájati se -am se (ȃ) poud. za koga/kaj ~a ~ ~ zdravnika |Pravi, da je zdravnik|

izdáti1 -dám dov., 2. in 3. os. dv. izdásta in izdáta, 2. os. mn. izdáste in izdáte; drugo gl. dati (á) komu koga/kaj ~ sovražniku domovino, tovariše; poud. Noge so ga izdale |so mu odpovedale|; izdati kaj ~ časopis; ~ blago iz skladišča; neobč. izdati kaj za kaj ~ vso plačo za hrano porabiti
izdáti se -dám se (á) poud. za koga/kaj Izdal se je za študenta |Rekel je, da je študent|

izdiferencírati -am dov. -an -ana; izdiferencíranje (ȋ) |povzročiti razlike v čem|: kaj ~ študijske skupine
izdiferencírati se -am se (ȋ) |postati (v sebi) različen|

izdišáti -ím dov.; drugo gl. dišati (á í) neobč. kaj Rože so izdišale svoj vonj |oddale, dale|
izdišáti se -ím se (á í) Vijolice so se izdišale

izdréti -dêrem tudi izdréti -drèm dov., 3. os. mn., neobč. izderó, nam. izdrèt/izdrét; izdŕtje; drugo gl. dreti2 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) kaj iz česa ~ sekiro iz tnala; izdreti komu kaj ~ bolniku zob
izdréti se -dêrem se tudi izdréti se -drèm se (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) Klin se je izdrl

izdvájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izdvájanje (á; ȃ) → izločevati, izločati: koga/kaj ~ manjše skupine; Tvegano bi bilo koga ~ → posebej pohvaliti, imenovati
izdvájati se -am se (á; ȃ) → izločevati se, izločati se

izdvojíti -ím dov. izdvójil -íla, nam. izdvojít/izdvojìt; drugo gl. dvojiti (í/ȋ í) → izločiti: koga/kaj ~ otroka iz družbe; ~ znesek iz proračuna; Nikogar ne moremo ~ → posebej pohvaliti, imenovati
izdvojíti se -ím se (í/ȋ í) → izločiti se

izgrméti -ím dov.; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) poud. |razburjeno, zelo glasno reči, povedati|: kaj ~ besede, govor
izgrméti se -i se (ẹ́ í) Proti večeru se je izgrmelo |je nehalo grmeti|

izgúbljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izgúbljanje (ú) koga/kaj ~ čas s čakanjem; ~ prijatelje; ~ na dirkah, pri igri; publ. ~ kaj iz vida ne upoštevati, zanemarjati; Denar ~a vrednost, ●na vrednosti
izgúbljati se -am se (ú) ~ ~ zaradi megle; poud. Fant se vedno bolj ~a |ne najde prave življenjske poti|

izhodíti -hódim dov. izhójen -a; drugo gl. hoditi (í/ȋ ọ́) kaj ~ gaz v snegu; ~ si podplate
izhodíti se -hódim se (í/ȋ ọ́) Dati živini možnost, da se ~i

izhŕkati -am dov. -an -ana; izhŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) Izhrkaj, da boš lažje dihal
izhŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) Težko se ~a

izíti -ídem dov. -i -ite; izšèl -šlà -ò tudi -ó; (-ít) (í) Delo je izšlo pri znani založbi; iziti iz česa Iz te družine je izšlo precej dobrih igralcev; publ. Iz boja so izšli živi |V boju so ostali živi|
izíti se -ídem se (í) Deljenje se ~e; Vse se je izšlo po sreči |končalo|

izjalovíti -ím dov. izjalôvil -íla, izjalovljèn -êna; drugo gl. jaloviti (í/ȋ í) star. kaj Nepričakovani dogodek je izjalovil njihov načrt preprečil, onemogočil
izjalovíti se -ím se (í/ȋ í) Načrt, napad se ~i |se ne uresniči, posreči|

izjáviti -im dov. izjávljen -a (á ȃ) kaj ~ kaj pod prisego, pred pričami; Izjavil je, da ni kriv
izjáviti se -im se dov. (á ȃ) publ. izreči se: za koga/kaj ~ ~ ~ združitev; ~ ~ ~ Slovenca; izjaviti se proti komu/čemu ~ ~ ~ deklaraciji

izjókati tudi izjokáti -am in izjókati tudi izjokáti -jóčem dov. izjókan -a; drugo gl. jokati (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) poud. kaj ~ bolečino, žalost |z jokom izraziti|
izjókati se tudi izjokáti se -am se in izjókati se tudi izjokáti se -jóčem se (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) Pustil je, da se je izjokala

izkadíti -ím dov. izkádil -íla, nam. izkadít/izkadìt, izkajèn -êna; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) redk. pokaditi: kaj ~ cigareto
izkadíti se -ím se (í/ȋ í) Dim se je izkadil skozi špranje; poud. izkaditi se komu Jeza se mu še ni čisto izkadila |izginila, minila|

izkášljati -am dov. -an -ana (ȃ) kaj ~ gnoj, kri; poud. ~ nekaj besed |izreči, povedati|
izkášljati se -am se (ȃ) moči se izkašljati; knj. pog., poud. ~ ~ na sestanku |povedati vse, kar koga teži, vznemirja|

izkašljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; izkašljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ kri, sluz
izkašljeváti se -újem se (á ȗ) dolgo se izkašljevati

izkázati tudi izkazáti -kážem dov. izkázanje in izkazánje; drugo gl. kazati (á/á á) kaj ~ dohodke, izgubo; publ. Izkazali so večji promet kot lani imeli, dosegli; izkazati komu kaj ~ staršem ljubezen, spoštovanje
izkázati se tudi izkazáti se -kážem se (á/á á) ~ ~ na tekmovanju, pri delu; izkazati se kot kaj ~ ~ ~ vojskovodja; izkazati se koga/kaj ~ ~ mojstra, moža, prijatelja; izkazati se kakšnega ~ ~ hvaležnega, vrednega zaupanja; izkazati se pred kom Hotel se je izkazati pred dekletom postaviti; izkazati se z/s čim ~ ~ s potnim listom

izkazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izkazovánje; (-àt) (á ȗ) Statistika ~uje porast proizvodnje; publ. ~ najboljši uspeh na šoli imeti, dosegati; izkazovati komu kaj ~ državniku čast, dekletu ljubezen
izkazováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ na umetniškem področju; izkazovati se kakšnega ~ ~ hvaležnega

izkíhati -am dov. -an -ana; izkíhanje (í ȋ) kaj ~ sluz
izkíhati se -am se (í ȋ) Ni se mogel izkihati

izklepetáti -ám in izklepetáti -éčem dov. izklepetán -a; izklepetánje; drugo gl. klepetati (á ȃ; á ẹ́) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj Vse je izklepetal
izklepetáti se -ám se in izklepetáti se -éčem se (á ȃ; á ẹ́) poud. Pusti, naj se malo ~a |pove, kaj ga vznemirja|

izključeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izključevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ napravo, tok; ~ učence iz šole; poud. Tega ne ~ujem |Menim, da je to mogoče|
izključeváti se -újem se (á ȗ) Ti dve možnosti se ~ujeta

izkljúvati -am in izkljúvati -kljújem tudi izkljuváti -kljúvam in izkljuváti -kljújem dov., nam. izkljúvat tudi izkljuvàt; izkljúvanje tudi izkljuvánje; drugo gl. kljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj iz česa ~ črva iz lubja
izkljúvati se -am se in izkljúvati se -kljújem se tudi izkljuváti se -kljúvam se in izkljuváti se -kljújem se (ú; ú; á ú; á ú) iz česa Pišče se je izkljuvalo iz jajca

izklopíti in izklópiti -im dov. izklópi -te in -íte; izklópil -íla, izklópit, izklópljen -a; izklópljenje; (izklópit) (í/ȋ/ọ́ ọ́; í/ȋ/ọ̑ ọ̑) kaj ~ gramofon, radio, telefon; izklopiti komu kaj ~ porabnikom električni tok
izklopíti se in izklópiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́; í/ȋ ọ̑ ọ̑) avtomatsko se izklopiti

izkopáti -kópljem tudi izkopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ jamo, kanal; poud. ~ bojno sekiro |začeti boj|
izkopáti se -kópljem se tudi izkopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) iz česa ~ ~ ~ snega; poud. ~ ~ ~ dolgov |poravnati dolgove|

izkopávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izkopávanje (ȃ) koga/kaj ~ jarke; ~ ponesrečence
izkopávati se -am se (ȃ) iz česa ~ ~ ~ snega; poud. ~ ~ ~ revščine |reševati se revščine|

izkoreníniti -im dov. izkorenínjen -a; izkorenínjenje (í ȋ) kaj ~ drevo, travo; poud. ~ bolezen, brezposelnost, predsodke |odpraviti, odstraniti|
izkoreníniti se -im se (í ȋ) poud. ~ ~ iz okolja |se mu odtujiti|

izkŕcati -am dov. -an -ana; izkŕcanje (ŕ; ȓ) koga ~ potnike, čete
izkŕcati se -am se (ŕ; ȓ) Potniki so se izkrcali

izkrcávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izkrcávanje (ȃ) koga ~ vojake; °~ blago razkladati, raztovarjati
izkrcávati se -am se (ȃ) ~ ~ iz letala, z ladje

izkréhati -am dov. -an -ana (ẹ́; ẹ̑) slabš. |izkašljati|: kaj ~ sluz, gnoj
izkréhati se -am se (ẹ́; ẹ̑) slabš. |izkašljati se|: Končno se je izkrehal

izkristalizírati -am dov. -an -ana; izkristalizíranje (ȋ) kem., min. kaj ~ laktozo
izkristalizírati se -am se (ȋ) kem., min. Sol se ~a; poud. Mnenja o tem so se izkristalizirala |razjasnila, izoblikovala|

izkrivíti -ím dov. izkrívil -íla, nam. izkrivít/izkrivìt, izkrívljen -a; izkrívljenje; drugo gl. kriviti (í/ȋ í) kaj ~ cev skriviti; publ. ~ uradno poročilo popačiti
izkrivíti se -ím se (í/ȋ í) Deska se je izkrivila skrivila

izláčniti -im dov. izláčnjen -a (á ȃ) koga Hoja je planince izlačnila
izláčniti se -im se (á ȃ) ~ ~ na sprehodu

izlájati -am dov. -an -ana (ȃ) slabš. kaj ~ nekaj psovk |zadirčno izreči|
izlájati se -am se (ȃ) na koga Pes se je izlajal na prišleca; nizk. Naj se ~ajo, da bo mir |izkričijo|

izlakotíti -ím in izlákotiti -im dov. izlákotil -íla in izlákotil -a, nam. izlakotít/izlakotìt in izlákotit; izlakotênje in izlákotenje; drugo gl. lakotiti (í/ȋ í; á; á ȃ) koga Veslanje ga je izlakotilo; neobč. ~ internirance izstradati, sestradati
izlakotíti se -ím se in izlákotiti se -im se (í/ȋ í; á; á ȃ) ~ ~ na izletu

izléči -léžem dov. izléžen -a; drugo gl. leči2 (ẹ́ ẹ̑) kaj Ptica je izlegla jajca v travo
izléči se -léžem se (ẹ́ ẹ̑) Piščanci se ~ejo po treh tednih; poud. To se je izleglo v njegovih možganih |je nastalo, se pojavilo|

izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti|
izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|

izlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; izlívanje (í) kaj ~ vodo; poud. ~ svoje veselje |brez pridržkov izražati|
izlívati se -am se (í) V jezero se ~a več potokov

izlízati tudi izlizáti -lížem dov. izlízanje in izlizánje; drugo gl. lizati (í/á í) kaj Pes (si) ~e rano; poud. izlizati kaj v kaj Voda je izlizala stopnice v skalo |izdolbla|
izlízati se tudi izlizáti se -lížem se (í/á í) knj. pog. ozdraveti

izlóčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izlóčanje (ọ́) koga/kaj Drevo ~a smolo; ~ neustrezne kandidate |odstranjevati|; izločati koga/kaj iz česa ~ blago iz prodaje |umikati|; ~ sol iz morske vode; izločati čemu kaj ~ mesu kosti
izlóčati se -am se (ọ́) Cink se ~a na katodi

izločeváti -újem nedov. izločevánje; drugo gl. ločevati (á ȗ) koga/kaj ~ seč, smolo; izločevati koga/kaj iz česa ~ snovi iz zmesi; ~ tovornjake iz prometa |začasno odstranjevati|
izločeváti se -újem se (á ȗ) Z dihanjem se ~uje vlaga

izločíti in izlóčiti -im dov.; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ fanta na naboru; ~ veliko znoja; izločiti koga/kaj iz česa ~ sladkor iz raztopine
izločíti se in izlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Cink se ~i na katodi; ~ ~ iz družbe

izluščíti in izlúščiti -im dov. izlúščenje; drugo gl. luščiti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ fižol, grah; izluščiti kaj iz česa ~ kamenček iz zidu
izluščíti se in izlúščiti se -im se (í/ȋ/ú ú) neobč. Iz megle se je izluščila vas |se počasi prikazala|

izmenjávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izmenjávanje (ȃ) koga/kaj neobč. ~ leče, igralce menjavati, zamenjavati; publ.: ~ znamke |dajati, pošiljati jih drug drugemu|; ~ izkušnje, mnenja |sporočati, pripovedovati jih drug drugemu|
izmenjávati se -am se (ȃ) neobč. menjavati se: ~ ~ v vodstvu; Gozdovi se ~ajo s travniki, polji

izmíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izmíkanje (í ȋ; ȋ) kaj ~ podstavke, zagozde; nastavljati in ~ roko; olepš. ~ denar |krasti|; izmikati komu kaj ~ sošolcem naloge in jih prepisovati
izmíkati se -am se (í ȋ; ȋ) komu/čemu Dekle se mu ~a |se ga ogiba|; ~ ~ plačilu dolgov |ne jih plačevati|; ~ ~ sunkom, udarcem; Povej naravnost, ne izmikaj se

izmolíti -mólim dov. izmóljen -a; drugo gl. moliti1 (í/ȋ ọ́) kaj ~ srečo, zdravje; ~ očenaš zmoliti
izmolíti se -mólim se (í/ȋ ọ́) poud. |z molitvijo se utruditi, izčrpati|

izmótati -am tudi izmotáti -ám dov. izmótanje tudi izmotánje; drugo gl. motati (ọ́; ọ̑; á ȃ) koga/kaj iz česa ~ knjigo iz papirja, roko iz povoja
izmótati se -am se tudi izmotáti se -ám se (ọ́; ọ̑; á ȃ) iz česa ~ ~ ~ gneče; poud. ~ ~ ~ krize |rešiti se|; Upa, da se bo izmotal

izmotávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izmotávanje (ȃ) koga/kaj iz česa ~ otroka iz povojev
izmotávati se -am se (ȃ) iz česa ~ ~ ~ težav; poud. Nekaj se ~a |izmika|

izmúčiti -im dov. -en -ena; izmúčenje (ú ȗ) koga Kašelj bolnika ~i; poud. ~ ujetnike do smrti |popolnoma|
izmúčiti se -im se (ú ȗ) duševno se izmučiti

iznakáziti -im tudi iznakazíti -ím dov. iznakáženje tudi iznakažênje; drugo gl. nakaziti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) koga/kaj Bolezen ga je iznakazila; ~ pomen besed
iznakáziti se -im se tudi iznakazíti se -ím se (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) Vse se je iznakazilo

iznevériti -im dov. iznevérjen -a; iznevérjenje (é ẹ̑) neobč. komu koga ~ sosedu ženo |povzročiti, da je nezvesta|; publ. Propaganda je izneverila → je bila neuspešna, je odpovedala
iznevériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) komu/čemu ~ ~ tovarišem

iznevérjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; iznevérjanje (ẹ́) neobč. komu koga ~ prijatelju nevesto |povzročati, da je nezvesta|
iznevérjati se -am se (ẹ́) komu/čemu Dekle se mu ~a

izoblikováti -újem dov. izoblikovánje; drugo gl. oblikovati (á ȗ) koga/kaj ~ glavo kipa, načrt; Življenje ga je izoblikovalo
izoblikováti se -újem se (á ȗ) V tem času se je izoblikovala država; izoblikovati se v kaj Misel se je izoblikovala v sklep

izobráziti -im dov. izobrážen -a; izobráženje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ učence; star. ~ jezik razviti, kultivirati
izobráziti se -im se (á ȃ; ȃ) srednješolsko, glasbeno se izobraziti

izobraževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izobraževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ mladino, strokovnjake za določena mesta; star. ~ estetski čut razvijati, kultivirati
izobraževati se -újem se (á ȗ) ~ ~ doma, v tujini

izolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; izolíranje (ȋ) koga/kaj ~ bolnike, osumljenca osamiti; ~ napeljavo; ~ stene s plutovino; izolirati kaj iz česa ~ element iz minerala
izolírati se -am se (ȋ) poud. Na starost se je popolnoma izoliral |osamil|

izpahníti in izpáhniti -em tudi izpáhniti -em dov. izpáhnjenje; drugo gl. pahniti (í/ȋ/á á; á; á ȃ) kaj ~ nogo v kolku; ~ (si) čeljust; redk. izpahniti čemu kaj ~ češpljam koščice odstraniti
izpahníti in izpáhniti se -em se tudi izpáhniti se -em se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) komu Mozolji se ~ejo se izpustijo

izpahováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; izpahovánje; (-àt) (á ȗ) redk. kaj ~ brado |potiskati jo navzven, naprej|
izpahováti se -újem se (á ȗ) Mozolji se mu ~ujejo po obrazu se izpuščajo

izpeháti -ám [pə] dov. izpehánje; drugo gl. pehati (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ vsiljivca iz hiše; redk. Krt ~a zemljo iz rova izrije, izrine
izpeháti se -ám se (á ȃ) poud. iz česa ~ ~ ~ gneče |s težavo priti|

izpeljáti -péljem tudi izpeljáti -ám dov.; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) kaj ~ ovinek; ~ kupčijo, načrt, misel do konca; publ. ~ akcijo narediti, opraviti; izpeljati koga/kaj iz česa ~ otroke iz nevarnosti; Lastovka je izpeljala mladiče (iz gnezda)
izpeljáti se -péljem se tudi izpeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) iz česa Siničke so se izpeljale (iz gnezda)

izpeljávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izpeljávanje (ȃ) koga/kaj ~ načrt; Lastovka ~a mladiče
izpeljávati se -am se (ȃ) iz česa Siničke se ~ajo iz gnezda

izpeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpeljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj Lastovka je izpeljevala mladiče; ~ načrt, nalogo; izpeljevati kaj iz česa ~ pravila, sklepe iz teorije; jezikosl. |tvoriti besedo s priponskim obrazilom|
izpeljeváti se -újem se (á ȗ) Lastovke se že ~ujejo

izpéti2 -pôjem dov., nam. izpèt/izpét; izpétje; drugo gl. péti (ẹ́ ó) kaj ~ melodijo, pesem; knj. pog., poud. izpeti komu kaj Ta nam bo izpel vse, kar ve |rekel, povedal|
izpéti se -pôjem se (ẹ́ ó) Pesnik se je izpel

izpíhati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; izpíhanje (í) kaj iz česa ~ smet iz cevi
izpíhati se -am se (í) Burja se je izpihala

izpísati in izpisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) kaj Črke morate ~; ~ neznane besede; ~ število (z besedo)
izpísati se in izpisáti se -píšem se (í/á í) iz česa ~ ~ ~ šole, tečaja; poud. Pisatelj se je že izpisal |njegova besedna ustvarjalnost upada|

izpláčati in izplačáti -am dov.; drugo gl. plačati (á/á á) koga/kaj ~ delavce, dediče; ~ dolg; poud. ~ predrzneže |kaznovati jih, maščevati se jim|
izpláčati se in izplačáti se -am se dvovid. (á/á á) knj. pog. prinašati korist, dobiček: Finančno se to ~a

izpljúvati -am in izpljúvati -pljújem tudi izpljuváti -pljúvam in izpljuváti -pljújem dov., nam. izpljúvat in izpljuvàt; drugo gl. pljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ kri, slino
izpljúvati se -am se in izpljúvati se -pljújem se tudi izpljuváti se -pljúvam se in izpljuváti se -pljújem se (ú; ú; á ú; á ú) Ne more se izpljuvati

izpopolníti in izpopôlniti -im [u̯n] dov. izpopôlnjen -a; izpopôlnjenje; drugo gl. polniti (í/ȋ/ó ó) kaj ~ izdelke; ~ zalogo; ~ znanje
izpopolníti se in izpopôlniti se -im se [u̯n] (í/ȋ/ó ó) ~ ~ v glasbi, stroki

izpopolnjeváti -újem [u̯n] nedov. izpopolnjevánje; drugo gl. popolnjevati (á ȗ) kaj ~ delovni postopek; ~ zaloge
izpopolnjeváti se -újem se [u̯n] (á ȗ) ~ ~ z delom

izposodíti in izposóditi -im dov.; drugo gl. posoditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ knjigo
izposodíti si in izposóditi si -im si (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ ~ obleko za nastop; omilj. ~ ~ sosedovo kolo |vzeti, ukrasti|; izposoditi si od koga ~ ~ ~ prijatelja; poud. izposoditi si koga |ponorčevati se iz koga|

izposójati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izposójanje (ọ́) kaj ~ avtomobile
izposójati si -am si (ọ́) kaj ~ ~ denar, živila; izposojati si kaj od koga ~ ~ ideje od drugih avtorjev; poud. izposojati si koga |norčevati se iz koga|

izposojeváti -újem nedov. izposojevánje; drugo gl. posojevati (á ȗ) kaj ~ avtomobile; Knjižnica ~uje ob torkih
izposojeváti si -újem si (á ȗ) kaj ~ ~ denar

izpostáviti -im dov. izpostávljen -a (á ȃ) koga/kaj čemu ~ jadra vetru; ~ ustvarjalca kritiki; izpostaviti koga ~ tatu na sramotilnem odru; izpostaviti kaj jezikosl. ~ stavčni člen; publ. ~ problem poudariti
izpostáviti se -im se (á ȃ) za koga/kaj ~ ~ ~ prijatelja

izpostávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izpostávljanje (á) koga/kaj čemu ~ slabega učenca posmehu; ~ telo soncu
izpostávljati se -am se (á) za koga/kaj ~ ~ ~ prijatelje

izpotíti -ím dov. izpótil -íla, nam. izpotít/izpotìt, izpotèn -êna; izpotênje; drugo gl. potiti se (í/ȋ í) kaj ~ bolezen, prehlad
izpotíti se -ím se (í/ȋ í) Koža se mora izpotiti

izpovédati -povém dov.; drugo gl. povedati (ẹ́) komu kaj ~ dekletu ljubezen; izpovedati kaj ~ svoja čustva; ~ po resnici, pod prisego; Izpovedal je, da je nedolžen
izpovédati se -povém se (ẹ́) poud. česa Izpovedal se je vsega, kar mu je ležalo na duši |Povedal je vse|; poud. izpovedati se komu ~ ~ prijatelju |povedati, kaj ga vznemirja|

izpovedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpovedovánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ dekletu ljubezen; izpovedovati koga/kaj ~ svojo samoto, žalost; ~ vero; ~ vernike spovedovati
izpovedováti se -újem se (á ȗ) poud. česa ~ ~ grehov spovedovati se; poud. izpovedovati se komu ~ ~ prijatelju |pripovedovati, zaupati|

izprazníti in izprázniti -im dov. izpráznjenje; drugo gl. prazniti (í/ȋ/á á) kaj ~ posodo, poštni nabiralnik; poud.: Ponoči so izpraznili blagajno |ukradli denar iz blagajne|; Proti njemu je izpraznil pet strelov |izstrelil|
izprazníti se in izprázniti se -im se (í/ȋ/á á) V podjetju se je izpraznilo nekaj mest; Akumulator se je izpraznil

izpraznjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpraznjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ posodo
izpraznjeváti se -újem se (á ȗ) Trg se je vse bolj izpraznjeval

izpríditi -im dov. izpríjen -a in izpríden -a; izpríjenje in izprídenje (í ȋ) poud. koga ~ mladino |pokvariti|
izpríditi se -im se (í ȋ) poud. V tujini se je do kraja izpridil |pokvaril|

izpŕskati -am dov. -an -ana; izpŕskanje (ŕ ȓ; ȓ) poud. kaj ~ odgovor v smehu |krčevito se smejoč povedati|
izpŕskati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) knj. pog., poud. |povedati vse, zlasti kar koga teži|

izpsováti -újem dov., nam. izpsovàt; drugo gl. psovati (á ȗ) redk. ozmerjati, ošteti: koga ~ soseda
izpsováti se -újem se (á ȗ) redk., poud. Pusti ga, naj se ~uje |z zmerjanjem izrazi svoje nezadovoljstvo|

izpustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ kozarec, vrv; ~ stavek pri prepisovanju; ~ ujetnike iz taborišča; knj. pog. Ne ~i nobenega plesa Pleše vsak ples; poud.: ~ rafal na sovražnika |izstreliti|; ~ ugodno priložnost |ne izrabiti je|
izpustíti se -ím se (í/ȋ í) komu Mozolji so se mu izpustili po obrazu

izpúščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izpúščanje (ú) koga/kaj ~ predmete iz rok; ~ številke, črke; ~ zapornike; ~ paro
izpúščati se -am se (ú) komu Mozolji se mu ~ajo

izrabíti in izrábiti -im dov.; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ čopič do držaja; ~ delavce; ~ priložnost
izrabíti se in izrábiti se -im se (í/ȋ/á á) Stroj se je že izrabil

izrábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izrábljanje (á) koga/kaj koristno ~ čas; ~ delavce; ~ ugoden položaj
izrábljati se -am se (á) Stroji se ~ajo

izravnáti -ám dov. izravnánje; drugo gl. ravnati (á ȃ) kaj ~ površino; ~ razlike, nasprotja; ~ tehtnico
izravnáti se -ám se (á ȃ) Površina se je izravnala

izravnávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izravnávanje (ȃ) kaj ~ površino, tla; ~ razlike; ~ uvoz in izvoz
izravnávati se -am se (ȃ) Razlike se ~ajo

izráziti -im dov. izrážen -a; izráženje (á ȃ) kaj ~ čustva; izraziti kaj o kom/čem ~ mnenje o sodelavcu; izraziti komu kaj ~ učitelju hvalo, občudovanje; publ. ~ zaupanje kandidatu glasovati zanj
izráziti se -im se (á ȃ) Otrok se še ne zna izraziti; Slabo si se izrazil; publ. izraziti se proti komu/čemu ~ ~ ~ novemu načinu dela izreči se; publ. izraziti se za koga/kaj ~ ~ ~ kandidata izreči se; publ. izraziti se o kom/čem lepo se izraziti o pevcu, o prireditvi |povedati svoje mnenje|

izrážati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izrážanje (á) kaj ~ pomisleke, veselje; izražati kaj o kom/čem ~ mnenje o članku; ~ vrednost blaga v dolarjih; izražati komu kaj ~ pevcu občudovanje, priznanje
izrážati se -am se (á) izbrano, z lahkoto se izražati; publ. izražati se o kom/čem grdo se izražati o kandidatu |dajati svoje negativno mnenje|

izrêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) kaj ~ šalo, željo; izreči kaj o čem ~ mnenje o izdelku; izreči komu kaj ~ profesorju zahvalo zahvaliti se
izrêči se -rêčem se (é) proti komu/čemu ~ ~ ~ predlogu |mu nasprotovati|; izreči se za koga/kaj ~ ~ ~ republiko; ~ ~ ~ Slovenca; izreči se o kom/čem ~ ~ ~ kandidatu |dati svoje mnenje|; ~ ~ ~ predlogu |ga presoditi|; publ. pohvalno se izreči o čem pohvaliti kaj

izrékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izrékanje (ẹ̑) kaj ~ očitke, želje; izrekati kaj o kom/čem ~ mnenja o romanu; izrekati komu kaj ~ študentu priznanje
izrékati se -am se (ẹ̑) proti komu/čemu ~ ~ ~ predlogu; izrekati se za koga/kaj ~ ~ ~ miroljubno sožitje; izrekati se o kom/čem ~ ~ ~ plebiscitu

izrísati -ríšem dov. -an -ana; izrísanje (ȋ) kaj ~ načrt; redk. ~ model iz revije prerisati
izrísati se -ríšem se (ȋ) Obronki gora so se izrisali na nebu |prikazali v obrisih|

izríti -ríjem dov., nam. izrít/izrìt; izrítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj iz česa Krt ~e zemljo iz rova; Črv ~e luknjico; redk. ~ plevel s korenino izpuliti, izruvati
izríti se -ríjem se (í ȋ) poud. iz česa ~ ~ ~ kupa snega |s težavo priti|

izróčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izróčanje (ọ́) komu/čemu koga/kaj ~ tekmovalcem priznanja; ~ prijatelju pozdrave
izróčati se -am se (ọ́) neobč. komu/čemu ~ ~ težkim mislim prepuščati se, predajati se

izročíti -ím dov. izrôči -íte; izróčil -íla, -ít, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu koga/kaj ~ prijatelju denar; ~ tuji državi storilca kaznivega dejanja; izročiti koga/kaj komu/čemu ~ zadevo odvetniku; neobč. ~ neprijetnosti pozabi |povzročiti, da se pozabijo|; publ. ~ poslopje svojemu namenu predati; poud. ~ storilca sodišču |vložiti tožbo proti storilcu|; vznes. ~ truplo zemlji |pokopati ga|
izročíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. komu/čemu ~ ~ usodi prepustiti se, predati se

izrodíti -ím dov. izródil -íla, nam. izrodít/izrodìt, izrojèn -êna; izrojênje; drugo gl. roditi (í/ȋ í) kaj Čas lahko ~i najboljša prizadevanja
izrodíti se -ím se (í/ȋ í) Krompir se je izrodil; izroditi se v kaj Njihova vera se je izrodila v fanatizem

izsánjati -am dov. -an -ana (á) kaj ~ srečo |jo uživati v mislih, predstavi|
izsánjati se -am se (á) s smiselnim osebkom komu Izsanjalo se mu je |prenehal je sanjati|

izselíti -sélim dov. izséljen -a; drugo gl. seliti (í/ȋ ẹ́) koga iz česa ~ stranko iz stanovanja
izselíti se -sélim se (í/ȋ ẹ́) ~ ~ v tujino

izseljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izseljevánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ prebivalce z določenih področij
izseljeváti se -újem se (á ȗ) Ljudje se ~ujejo iz različnih razlogov

izsmŕkati -am dov. -an -ana; izsmŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ sluz iz nosa
izsmŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) Ko se je izsmrkal, mu je odleglo

izsôpsti -sôpem dov. izsopênje; drugo gl. sopsti (ó) kaj iz česa ~ zrak iz pljuč; poud. ~ nekaj v pozdrav |sopeč reči, povedati|
izsôpsti se -sôpem se (ó) Na vrhu so se ustavili, da bi se izsopli

izstrelíti -ím dov. izstréli -íte in izstrêli -íte; izstrélil -íla, -ít/-ìt, izstreljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ naboj v zrak; ~ raketo; poud. ~ nekaj besed |hitro, nepričakovano reči|
izstrelíti se -ím se (í/ȋ í) Pilot se je izstrelil iz gorečega letala

izsušíti -ím dov. izsúšil -íla, nam. izsušít/izsušìt; izsušênje; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ barje, močvirje
izsušíti se -ím se (í/ȋ í) Koža se na vetru ~i

izšóbiti -im dov. izšóbljen -a; izšóbljenje (ọ́; ọ́ ọ̑) kaj ~ ustnice
izšóbiti se -im se (ọ́; ọ́ ọ̑) redk. našobiti se

izšólati -am dov. -an -ana; izšólanje (ọ̑) koga/kaj ~ svojega otroka; ~ lovskega psa; ~ posluh
izšólati se -am se (ọ̑) Najini otroci so se že izšolali; izšolati se za kaj ~ ~ ~ vodnika

iztêči -têčem dov.; drugo gl. teči (é) iz česa Vino je izteklo iz soda
iztêči se -têčem se (é) Dopust se je iztekel |končal|; Pogodba se ~e, °izteče; Ura se je iztekla

iztegníti in iztégniti -em dov. iztégni -te in -íte; iztégnil -íla, iztégnjen -a; iztégnjenje; (iztégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roke predse; poud. ~ vse štiri od sebe |udobno leči|; nizk.: ~ jezik o čem |povedati, reči kaj|; ~ pete |umreti|; nevtr. ~ roko po denarju; ~ roke za knjigo; Iztegnila je roke za njim
iztegníti se in iztégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Iztegni se, pa boš dosegel; nizk. |umreti|

iztegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; iztegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roko predse; nizk. Ljudje so začeli ~ jezike |opravljati, obrekovati|; Iztegovala je roke za njim; olepš. ~ roke po tujem imetju |krasti|
iztegováti se -újem se (á ȗ) Mišice se krčijo in ~ujejo

iztékati -am nedov. -ajóč, -áje; iztékanje (ẹ̑) iz česa Vino ~a ~ soda
iztékati se -am se (ẹ̑) Dopust se ~a |bliža koncu|; Reka se ~a v morje |izliva|

iztihotápiti -im dov. iztihotápljen -a; iztihotápljenje (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ pismo iz zapora; ~ ranjenca iz bolnišnice
iztihotápiti se -im se dov. (á ȃ) poud. |skrivaj, neopazno oditi|: iz česa ~ ~ ~ hiše

iztíriti -im dov. iztírjen -a; iztírjenje (í ȋ) kaj Diverzanti so iztirili vlak; poud. iztiriti koga Otrokova smrt jo je iztirila |spravila iz duševnega ravnotežja|; Lokomotiva je iztirila se je iztirila
iztíriti se -im se (í ȋ) Zaradi plazu se je lokomotiva iztirila

iztovóriti -im tudi iztovoríti -ím dov. iztovóril -a tudi iztovóril -íla, nam. iztovórit tudi iztovorít/iztovorìt; iztovórjenje tudi iztovorjênje; drugo gl. tovoriti (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ í) kaj ~ blago z ladje; ~ ladjo raztovoriti; poud. iztovoriti koga ~ ujetnike z ladje |izkrcati|
iztovóriti se -im se tudi iztovoríti se -ím se (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ í) poud. Turisti so se iztovorili na vzhodnem obrežju |izkrcali|

iztožíti in iztóžiti -im dov. iztóženje; drugo gl. tožiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ dolg, terjatev; ~ dolžnika
iztožíti se in iztóžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. komu Iztožil se mu je |mu povedal, kaj ga teži|

iztrebíti in iztrébiti -im tudi iztrébiti -im dov. iztrébljenje; drugo gl. trebiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) kaj ~ mladi gozd, travnik; ~ jarek očistiti; ~ solato otrebiti; poud. ~ ljudstvo |uničiti|
iztrebíti se in iztrébiti se -im se tudi iztrébiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) Bolnik se je iztrebil |je opravil veliko potrebo|

iztrébljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztrébljanje (ẹ́) kaj ~ gozd, senožet; poud. ~ manjšine |uničevati|
iztrébljati se -am se (ẹ́) redno se iztrebljati |opravljati veliko potrebo|

iztrésati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztrésanje (ẹ́) kaj iz česa ~ orehe iz vreče; ~ vrečo; poud. Nebo je iztresalo dež |Močno je deževalo|; poud. iztresati kaj na koga ~ nejevoljo na sodelavce |biti nejevoljen|
iztrésati se -am se (ẹ́) iz česa Jabolka se ~ajo iz vreče

iztréskati -am dov. -an -ana (ẹ́; ẹ̑) poud. kaj Mine so iztreskale luknje v zemljo |naredile|; poud. iztreskati kaj nad koga ~ jezo nad sodelavce |izraziti jezo|
iztréskati se -a se (ẹ́; ẹ̑) Iztreskalo se je in izgrmelo

iztrésti -trésem dov., nam. iztrést/iztrèst; iztrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj iz česa ~ jabolka iz vreče; ~ vrečo; poud. Oblaki so iztresli točo |toča je padla v velikih količinah|; poud. iztresti kaj na koga ~ ploho kletvic na soseda |ga ozmerjati|
iztrésti se -trésem se (ẹ́) iz česa Orehi so se iztresli iz vreče; poud. Prišel je na obisk, da se malo ~e |sprosti, pogovori|; poud. iztresti se nad kom |izraziti jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju|

iztŕgati -am dov. -an -ana; iztŕganje (ŕ ȓ) kaj iz česa ~ list iz bloka; poud.: ~ posamezne stavke, povedi iz razprave |neustrezno izločiti iz sobesedila|; ~ si kaj iz spomina |pozabiti|; poud. iztrgati koga iz česa ~ otroka iz igre, zamišljenosti; Ne more je ~ iz srca |pozabiti; prenehati biti zaljubljen|; iztrgati komu kaj ~ sprehajalki torbico iz rok; poud. ~ dekletu resnico, skrivnost |s silo izvedeti|; poud. iztrgati koga/kaj komu/čemu ~ deželo tujcu |vzeti|; ~ otroka slabi družbi |rešiti ga slabe družbe|
iztŕgati se -am se (ŕ ȓ) komu Konj se mu je iztrgal in zbežal; iztrgati se iz česa ~ ~ ~ objema

iztróšiti -im in iztrošíti in iztróšiti -im dov. -i -ite in iztróši -te in -íte; -il -ila in iztróšil -íla, -it, -en -ena; iztróšenje; (-it) (ọ́; í/ȋ/ọ́ ọ́) → porabiti, izčrpati: kaj ~ vse svoje moči
iztróšiti se -im se in iztrošíti se in iztróšiti se -im se (ọ́; í/ȋ/ọ́ ọ́) Stroj se ~i → izrabi; Oči so se mu iztrošile → izčrpale, oslabele

iztrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) privzdig. umreti: Sredi pomladi je iztrpel
iztrpéti si -ím si (ẹ́ í) poud. kaj ~ ~ blagostanje |s trpljenjem, odrekanjem doseči|

izučíti -ím dov. izúčil -íla, nam. izučít/izučìt; izučênje; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga česa ~ sina obrti; izučiti koga/kaj za kaj ~ vajenca za kovača; ~ psa za lov; poud. Izkušnja človeka ~i |naredi pametnejšega|; star. izučiti kaj ~ stare listine raziskati, preštudirati
izučíti se -ím se (í/ȋ í) česa ~ ~ mizarstva; izučiti se za kaj ~ ~ ~ mehanika

izúriti -im dov. izúrjen -a; izúrjenje (ú ȗ; ȗ) koga/kaj za kaj ~ konja za jahanje; izuriti koga/kaj v čem ~ vojake v bojevanju; ~ pilote
izúriti se -im se (ú ȗ; ȗ) v čem ~ ~ ~ mečevanju

izvalíti -ím dov. izválil -íla, nam. izvalít/izvalìt; drugo gl. valiti2 (í/ȋ í) kaj Koklja je izvalila deset piščancev
izvalíti se -ím se (í/ȋ í) Račke so se že izvalile; poud. To se je izvalilo v tvoji glavi |si si ti izmislil|

izvésiti -im dov. izvéšen -a; izvéšenje (ẹ́ ẹ̑) neobč. izobesiti: kaj ~ zastavo
izvésiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Zvončasta krila se rada ~ijo |spremenijo obliko zaradi visenja|; alp. Plezalec se je močno izvesil

izvíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvíjanje (í) kaj ~ vijake
izvíjati se -am se (í) komu ~ ~ napadalcu; ~ ~ vsiljivcu iz objema; izvijati se iz česa neobč. Iz hiše so se izvijali curki dima so prihajali; poud. Vedno ima izgovore, vedno se ~a |izgovarja, opravičuje|

izvíti -víjem dov., nam. izvít/izvìt; izvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ vijak z izvijačem; izviti kaj iz česa ~ roko iz prijema; izviti komu kaj ~ napadalcu nož; poud. izviti iz koga kaj ~ ~ osumljenca priznanje |spretno, vsiljivo doseči|
izvíti se -víjem se (í) komu Skušala se mu je izviti; izviti se iz česa ~ ~ ~ prijema; poud.: ~ ~ ~ sobe |tiho oditi|; ~ ~ ~ zadrege, zagate |rešiti se|; brezos. Govoriti moram z vami, se ji je izvilo iz ust |je s težavo rekla|

izvóhati -am dov. -an -ana; izvóhanje (ọ̑) koga/kaj Pes je izvohal sled
izvóhati se -am se (ọ̑) nizk. |sprijateljiti se|: z/s kom Kmalu se je izvohal z vaškimi dečki

izvrševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izvrševánje; (-àt) (á ȗ) kaj pravn. ~ smrtne kazni; Delo ~uje v zadovoljstvo vseh → opravlja; ~ nadzorstvo → nadzorovati; ~ povelja, ukaze → izpolnjevati
izvrševáti se -újem se (á ȗ) Zakon se ni strogo izvrševal → izvajal

izvršíti -ím dov. izvŕšil -íla, nam. izvršít/izvršìt; drugo gl. vršiti1 (í/ȋ í) kaj pravn. ~ smrtno kazen; ~ pomembno delo → narediti, opraviti; ~ napad → napasti; ~ povelje, ukaz → izpolniti
izvršíti se -ím se (í/ȋ í) → zgoditi se, pripetiti se: V duhovnem življenju so se izvršile velike spremembe

izživéti -ím dov. izžívljen -a; izživétje; drugo gl. živeti (ẹ́ í) kaj ~ svoja nagnjenja
izživéti se -ím se (ẹ́ í) ~ ~ v mladosti; ljubezensko, spolno se izživeti; poud. izživeti se nad kom ~ ~ ~ sovražnikom |surovo, grdo ravnati z njim|

izžívljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izžívljanje (í) kaj ~ svoje potrebe, želje
izžívljati se -am se (í) ~ ~ na gledališkem, kulturnem področju; ljubezensko se izživljati; poud. izživljati se na kom ~ ~ ~ zapornikih |mučiti jih|; poud. izživljati se nad kom ~ ~ ~ sodelavci |surovo, grdo ravnati z njimi|

jáčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jáčanje (á; ȃ) neobč. utrjevati, krepiti, večati: kaj ~ telo; ~ prijateljstvo
jáčati se -am se (á; ȃ) neobč. utrjevati se, krepiti se, večati se

jáčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; jáčenje (á ȃ; ȃ) neobč. utrjevati, krepiti, večati: kaj ~ mišice; ~ obrambno moč
jáčiti se -im se (á ȃ; ȃ) neobč. utrjevati se, krepiti se, večati se: Burja se ~i; Telo se ~i

járiti1 -im nedov. -èč -éča; járjen -a; járjenje (á ȃ; ȃ) star. jeziti, dražiti: koga Zmerjanje ga ~i
járiti se -im se (á ȃ; ȃ) star. jeziti se, razburjati se: Jaril se je in klel, da se bo maščeval; jariti se nad kom/čim ~ ~ ~ otroki

jaríti1 -ím nedov. jári -íte, -èč -éča; -íl -íla, jarjèn -êna; jarjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. peniti, vrtinčiti: kaj Veter ~i gladino
jaríti se -ím se (í/ȋ í) neobč. peniti se, vrtinčiti se: Voda v kanalih se ~i

járiti2 -im tudi jaríti -ím nedov. -i -ite tudi jári -íte, -èč -éča; -il -ila tudi -íl -íla, -it tudi -ít, járjen -a tudi jarjèn -êna; járjenje tudi jarjênje; (-it tudi -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) Kozel ~i
járiti se -im se tudi jaríti se -ím se (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) pokr. pariti se

Slovenski pravopis