Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bȏgme, interj. = Bog me (dopolniti je kak glagol v imperativu); bogme, da je tako! na vzhodu; — tudi hs.
časǫ́vnik (dodatek k slovarju), m. = glagol, das Verbum (gramm.), Jan.
glāgol, m. das Zeitwort, das Verbum; dovršni, nedovršni, opetovalni, ponavljalni glagoli, perfective, imperfective, Wiederholungs-, Gepflogenheits-Zeitwörter, prehajalni, neprehajalni glagoli, übergehende, unübergehende Zeitwörter, Levst. (Sl. Spr.); jačeči glagoli, verba intensiva, Cig. (T.); pomočni g., das Hilfszeitwort, Cig.; = pomožni g., Jan., nk.; — glagole spregati, conjugieren, Jan.; (tako se beseda navadno izreka, ne: glagoł); — stsl.
íti, grę́m, (tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.-C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.-Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.-Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.-Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
onẹ̑gati, -am, vb. impf. etwas thun, was man nicht sagen kann oder will, das Ding da thun (nadomešča lahko vsak glagol, katerega ali nečemo ali ne moremo izreči), Mur., Cig., Jan., C., Notr.-Levst. (Rok.).
pínjen, adj. pȋnjeno mleko = zmetki, die Rührmilch, die Buttermilch, Cig., Jan., Kr., Št.; ("ker se glagol "pinjiti" ne rabi, stoji menda nam. pinjən", Levst. [Rok.]).
pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
pomǫ́žən, -žna, adj. 1) behilflich, förderlich, ersprießlich, Cig., Jan., M.; p. k čemu, C.; — 2) Hilfs-, subsidiarisch, Jan., C.; pomǫ̑žni glagol, das Hilfszeitwort, Cig. (T.), C.
pomǫ̑žnik, m. 1) = pomožnjak, C.; — 2) = pomožni glagol, das Hilfsverbum, Levst. (Zb. sp.).
ponavljȃłnik, m. = ponavljalni glagol, Cig.
povračáłən, -łna, adj. reflexiv (gramm.): povračȃłni glagol, Levst. (Sl. Spr.); (-aven) Cig. (T.).
povráčən, -čna, adj. 1) = povračevalen: povrȃčni glagol, reflexives Zeitwort, Cig.; — 2) Retour-, Cig., Jan.
prehajȃłnik, m. = prehajalni glagol, Jan., nk.
prehǫ̑dnik, m. 1) der Passagier, Cig.; — 2) der Übergänger, Cig., C.; — 3) der Vorläufer, C.; — 4) = prehodni ali prehajalni glagol, Jan. (H.).
preonẹ̑gati, -am, vb. pf. 1) zimo p., den Winter irgendwie zubringen, C.; — 2) (in einer nicht näher angegebenen Weise) umändern, C.; (prav za prav pomenja preonegati toliko kakor kak s pre- zložen glagol, katerega ne moremo ali nečemo izreči).
srẹdnjetŕpən, -pna, adj. s. glagol, verbum neutropassivum (gramm.), Cig. (T.).
srẹdnjetvǫ́rən, -rna, adj. s. glagol, verbum neutroactivum (gramm.), Cig. (T.).
začẹnjáłən, -łna, adj. Anfangs-: začenjȃłni glagol, das Inchoativum, (začin-) Jan.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

djánski -a -o prid. tvoren, aktiven: Djánszka je vrêmena-rêcs, csi tó znamenüje, ka oszoba, ali meszto oszobe vzéto dugoványe nekaj dela AIN 1876, 43; Ka more znati od djánszkoga, i djátizapovedajoucsega verbuma vküpvézanya KOJ 1833, 139; v zvezah: djanski verbum tvorni glagol: Vszáki djánszki verbum na eto pitanye: kit? mit? vu accusativus dene KOJ 1833, 129; djansko-srejdnji verbum neprehodni glagol: te prve za djánszko-szrejdnye verbume bomo zváli KOJ 1833, 47
mogóčen tudi mogóučen -čna -o prid.
1. mogoč: Na poloobdelanye, gledôcs sze naj vsze mogôcsno zgodih AI 1875, kaz. br. 1
2. v zvezi mogoučni verbum naklonski glagol: Kákse vküpvézanye 'selejo mogoucsni verbumi KOJ 1833, 140
réjč tudi réč -i tudi ričí ž
1. beseda, jezikovna enota za označevanje pojmov: Ka vcsini eta rejcs ſztvoriti KMK 1780, 9; da razmis, ka vſzáka rejcs zadene BKM 1789, 7; Rêcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovêdanye dugoványa AIN 1876, 7; nego ſzamo edno rejcs povej KŠ 1771, 25; Na nyegovo rejcs ſze nakleknemo SŠ 1796, 8; ptühinszke litere, stere vu ptühinszkoj rêcsi sze nücajo AIN 1876, 6; nego vſzakov recsjov, ſtera zvüſzt Bo'zi zhája KŠ 1771, 11; i vö je vrgao te dühé li zricsjom KŠ 1771, 25; Tou nam pokáſejo ete recſi TF 1715, 44; Kotereſzo te ricſi TF 1715, 39; na miſzlimi ſztojo vſzigdár reicsi tvoje SM 1747, 83; Te naj vékſo zrok je márne ricsi KŠ 1754, 44; Naj bodo ricsih ete KŠ 1754, 4; i nistere neſzpodobne recsi BRM 1823, II; ár ovak na nász szpádnejo one kárajoucse recsi KOJ 1833, X; recsi so z-kotrig KAJ 1870, 6; Na zgovárjanye gledocs szo rêcsi stiriféle AIN 1876, 8; Koterie rázum teh recseh TF 1715, 18; Tak i od eti rejcsi ſcsiscsene ſzo nase peſzmi BKM 1789, 4; po gorivzétji szlovenszkih rejcsih med szvoje KOJ 1848, 8; Govorênya [szo] z-rêcsi KAJ 1870, 6; Od szillab i od rêcsi AIN 1876, 7; Vu obrácsanyi szam pohaszno deacske recsi KOJ 1833, V; Z-káksimi recsmi je potrejbno proſziti SIZ 1807, 3
2. kar je izraženo z besedami: Rêcs Goszpodna je csiszta TA 1848, 10; od stere je szpevao Goszpodni za volo récsi Kúsa TA 1848, 6; Ár što je legov, je dobre rêči nevrejden BJ 1886, 5; Nyegovo rêcs mam vervati BRM 1823, 7; zetakovom reicsjom onda oſzodi nyé SM 1747, 83; ricſi moje pa nigdár ne prejdejo KŠ 1771, 82; Tou ſzo rejcſi Kriſztusa BKM 1789, 19; Eto szo nakráczi nasse récsi SIZ 1807, 4; Naj zpoznas gvüsnoſzt oni rejcs KŠ 1771, 161; A ſteri pak etim recſem ne vörje TF 1715, 45; ſteri vorje tejm ricsém KŠ 1754, 210; záto, kaj ſzi nej vörvao recsim mojim KŠ 1771, 162; steri reicsi tve poſzlüsa SM 1747, 85; I tve ſzvéte rejcsi zdr'závati BKM 1789, 133; Na té ricsi záto mi merkajmo SŠ 1796, 15; nasse récsi, na ſtere récsi od váſz eden lejpi odgovor csákamo SIZ 1807, 4; uu etih recſih ſztoy vſza právda TF 1715, 18; Ka vörjemo po ricsáj dvanájſzetoga Stüka KMK 1780, 22; lepou pomali ino zponiznimi recsmi predkláda TF 1715, 7; Boug naz ſzteimi ricſmi kſzebi ſche pritégnoti TF 1715, 26; ſzem znasſega Goszpodna ricsmi tak vcsio KŠ 1754, 6a
3. navadno v zvezi rejč Božja evangelij, berilo: Reics Bosja oſztane vſzigdár SM 1747, 79; Rêcs bo'za KAJ 1848, VI; ta ſzvetloſcha reicſi Bosje ſzvéte TF 1715, 3; ako reicsi Bosje neſcheio priéti SM 1747, 80; Truber, Bo'ze rejcſi ſzluga KŠ 1771, A6a; te Bo'ze rêcsi ſze dr'zi BRM 1823, 3; mi Bosjoi reicſi vörjemo TF 1715, 27; ſzvétoj nyegovo rejcſi vörjemo KŠ 1754, 160; Reics Bosjo ſzlisſimo SM 1747, 81; Gda kaj za Bo'so rejcs dr'zimo KŠ 1754, 19; ino ſzi nazveiſztil meni, po tvojoi ſzvétoi reicsi SM 1747, 67; naj on náſz varje vu ſzvojoj rejcsi KŠ 1754, 174; Pride Po ſzvojoj ſzvétoj rejcſi BKM 1789, 19; Molitev po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; nego zrecsjov Bosjov vküpe ſzklenyena voda právie kerſzt TF 1715, 32; gda naſſo hüdoubo z-Bo'zov ricsjouv odejvamo KŠ 1754, 20; naj gucsi, kako Bo'ze ricsi KŠ 1754, 22; poſzlüjhnite mojega kvám zdaj zagovárjanya ricsi KŠ 1771, 410
4. nauk: Rêcs nyegovo bôgajte BRM 1823, 8; naj ſze niscse nyegove rejcsi ne vcsi KŠ 1754, 163; tüdi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Vcsio náz vrecsei ſiveti TF 1715, 12; da naz obderſi, uu ſzvojoi reicſi TF 1715, 28; Da bi I 'znyega rejcsjom 'ziveli BKM 1789, 176; ka ſze nám po eti ricséjh odpüscsanye dá KŠ 1754, 206
5. besedilo: sze szpráviscse sz-precstenyom králeszke recsih odpré AI 1875, kaz. br. 1; dokoncsati v-králeszkoj rêcsih naprédáne dugoványe AI 1875, kaz. br. 2; Liki je piſzano vu knigaj ricséjh E'zaiás proroka KŠ 1771, 173
6. govorjenje: Goszpodne poszlühni moio reics ABC 1725, A7b; na králeszko recs dáni odgovor AI 1875, kaz. br. 2; ino je rêč pazlivo poslüšala BJ 1886, 4; tanács ſzo dr'zali, kakbi ga zamre'zili vu rejcsi KŠ 1771, 73; vu rêcsi, I v-krſzti je nazôcsi BRM 1823, 5; Nêoszkrúno v-rêcsi, v-deli KAJ 1848, 4; Goszpodne, szlisaj recsi moje TA 1848, 4
7. obljuba: Lübézen k-tvojoj rejcsi SŠ 1796, 3; dáu nam je reics ſitka vekivecsnoga TF 1715, 3
8. govorica, jezik: Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi szamom je ono KOJ 1833, VII; csi sze ednouk pokopa vogrszka rejcs KOJ 1833, III
9. glagol: Verbum (rejcs, ige) KOJ 1833, 12

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

afklati [āfklati āfklam] nedovršni glagol

spenjati, zapenjati

ahljati [ahljáti ahljȃm] nedovršni glagol

grebenati, česati lan

ahtati se [áhtati se] nedovršni glagol

truditi se, prizadevati si

ajati [ȃjati ȃjam] nedovršni glagol

v otroškem govoru ležati

ajčkati [ȃjčkati ȃjčkam] nedovršni glagol

mirno ležati

ajfrati [ájfrati ájfram] nedovršni glagol

vneto, goreče si prizadevati

aldovati [aldováti aldȗjem] nedovršni glagol

žrtvovati

PRIMERJAJ: kaldovati

amiti1 [ámiti ȃmim] nedovršni glagol

dojiti

amiti2 [āmíti āmgrẹ́m] ali [amíti amgrẹ́m] (aniti, an iti) nedovršni glagol

tikati se, zadevati

PRIMERJAJ: amtikati, amzadeti

amtikati [ȁmtíkati ȁmtíče] ali [amtíkati amtíče] (antikati) nedovršni glagol

tikati se, zadevati

PRIMERJAJ: amiti2, amzadeti, tikati1

amvzeti se [ȁmvzẹ́ti se ȁmvzámem se] ali [amvzẹ́ti se amvzámem se] (anvzeti) dovršni glagol

zaščititi, ubraniti, zavzeti se

amzadeti [ȁmzadẹ́ti ȁmzadẹ́nem] ali [amzadẹ́ti amzadẹ́nem] (anzadeti) dovršni in nedovršni glagol

tikati se, zadevati

PRIMERJAJ: amiti2, amtikati

anati se [ánati se] nedovršni glagol

izogibati se, varovati se

andlati [āndlati āndlam] nedovršni glagol

delovati

arati [árati áram] nedovršni glagol
  1. zastavljati
  2. drgniti, drobiti
ardrati [árdrati se árdram se] nedovršni glagol

prepirati se

arečiti [arečīti arečím] dovršni glagol

povzročiti

PRIMERJAJ: areč

arendavati [árendavatinepopoln podatek árendavamnepopoln podatek] nedovršni glagol

dajati v zakup

arestovati [arestováti arestȗjem] nedovršni glagol

zapirati v ječo, aretirati

ariti [? ārim] nedovršni glagol

pričati, dokazovati na sodišču

atati [átatinepopoln podatek átamnepopoln podatek] nedovršni glagol

poskušati govoriti; bebljati

babiti [bábiti bȃbim] nedovršni glagol

biti babica, tj. pomočnica pri porodih

PRIMERJAJ: babovati

babovati [babováti babȗjem] nedovršni glagol

delovati kot babica, tj. pomočnica pri porodih

PRIMERJAJ: babiti

bahati se [báhati senepopoln podatek báham senepopoln podatek] nedovršni glagol

bahati se

bajati [bájati bájam] nedovršni glagol

vedeževati, bajati

barantati [barantáti barantȃm] nedovršni glagol

menjati blago za blago; trgovati

barati [bȃrati bȃram] dovršni in nedovršni glagol

koroško vprašati, barati

barbati [bȃrbati bȃrbam] nedovršni glagol

barvati

basati [básati bȃsam] in [bȃšem] nedovršni glagol

polniti, nabijati orožje s strelivom; basati

PRIMERJAJ: fasati

bati se [báti se bojím se] nedovršni glagol

bati se

bavkati [bȃvkati bȃvkam] nedovršni glagol

oglašati se s kratkim laježem; bevkati

bazniti [baznīti báznem] dovršni glagol

zbosti, dregniti

PRIMERJAJ: bezati

becati [bǝcáti bǝcȃm] nedovršni glagol

brcati

beckati [bǝckáti bǝckȃm] nedovršni glagol

votliti

bedriti se [bedrīti se bedrím se] nedovršni glagol

šepati

beleštrati [beleštráti beleštrȃm] in [belẹ̄štrati belẹ̑štram] nedovršni glagol

zmedeno, neumno govoriti

belišiti [belíšiti belȋšim] nedovršni glagol

označevati, beležiti

beliti [belīti bẹ́lim] nedovršni glagol
  1. beliti
  2. dodajati jedi maščobo; zabeljevati
bermati [bẹ̑rmati bẹ̑rmam] nedovršni glagol

pridobivati vojake; novačiti

bernjati [bernjáti bernjȃm] nedovršni glagol

zbirati

besediti se [besẹ́diti se besẹ̑dim se] nedovršni glagol

disputirati, prerekati se, razpravljati

besedovati [besẹ̑dovati besẹ̑dujem] nedovršni glagol

zagovarjati pred sodiščem

betegovati [betegováti betegȗjem] nedovršni glagol

postajati slaboten, bolan, betežen, nerazpoložen

beteževati [beteževáti betežȗjem] nedovršni glagol

pogosto biti slaboten, bolan, betežen, nerazpoložen

bezati [bǝzáti bǝzȃm] nedovršni glagol

bosti, dregati, vtikati

PRIMERJAJ: bazniti

bezgetati [bǝzgetáti bǝzgẹ́čem] nedovršni glagol

kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; pojati se

bezljati [bezljáti bezljȃm] nedovršni glagol

splašeno se poditi; bezljati

bežati [bežáti bežím] nedovršni glagol

bežati

bijati [bíjati bíjam] nedovršni glagol

tolči, udarjati

biričevati [biríčevati biríčujem] ali [biričeváti biričȗjem] nedovršni glagol

obtoževati

PRIMERJAJ: biričiti

biričiti [biríčiti birȋčim] nedovršni glagol

obtoževati

PRIMERJAJ: biričevati

bistriti se [bistrīti se bistrí se] nedovršni glagol

jasniti se, bistriti se

biti1 [bíti bȋjem] nedovršni glagol

tolči

biti2 [bíti sȅm] nedovršni glagol

biti, obstajati

PRIMERJAJ: bi, ne biti

blagorovati [blágorovati blágorovam] in [blagorováti blagorȗjem] (blogerovati) nedovršni glagol

blagoslavljati

PRIMERJAJ: blagorreči

blagorreči [blagorréči blagorréčem] (blogerreči) dovršni glagol

blagosloviti

PRIMERJAJ: blagorovati

blebetati [blebetáti blebetȃm] nedovršni glagol

blebetati

bleketati [bleketáti bleketȃm] nedovršni glagol

bleketati, blejati, meketati

blesniti [blēsnitinepopoln podatek blēsnem] dovršni glagol

izreči kaj nepremišljenega; blekniti

blesti [blésti blédem] nedovršni glagol

nesmiselno govoriti, govoričiti

bleščati se [bleščáti se bleščí se] nedovršni glagol

bleščati se, svetiti se

bliskačiti [bliskáčiti bliskȃčim] nedovršni glagol

pogosto se bliskati

bliskati se [bliskáti se blíska se] nedovršni glagol

bliskati se

bližati se [blȋžati se blȋžam se] nedovršni glagol

bližati se

bloditi se [blodīti se blọ́dim se] nedovršni glagol
  1. spozabljati se, živeti v zmoti
  2. razuzdano živeti
bobnati [bọ̑bnati bọ̑bnam] nedovršni glagol

bobnati

bobneti [bobnẹ́ti bobním] nedovršni glagol

doneti, razlegati se

bodati [bọ̑dati] (budati) nedovršni glagol

ne moči vdeti niti v šivanko, skušati vdeti nit v šivanko

bogateti [bogáteti bogȃtim] nedovršni glagol

bogateti

bogati [bọ̑gati] nedovršni glagol

ubogati

PRIMERJAJ: ubogati

bojevati se [bojeváti se bojȗjem se] nedovršni glagol

bojevati se

bolehati [bolẹ́hati bolẹ́ham] nedovršni glagol

bolehati

boleti [bolẹ́ti bolí] nedovršni glagol

boleti

bolhovati [bou̯hováti bou̯hȗjem] nedovršni glagol

obirati, odstranjevati bolhe in jih ubijati

bolščati [bou̯ščáti bou̯ščím] nedovršni glagol

gledati nepremično, s široko odprtimi očmi; bolščati

bositi [bosīti bosím] nedovršni glagol

odstranjevati podkev

bosti [bósti bódem] nedovršni glagol

bosti

botati [bọ̑tati] nedovršni glagol

delati račun, obračun; računati

botiti [botīti botím] nedovršni glagol

potiti se

božati [bọ̑žati bọ̑žam] nedovršni glagol

pomilovati, tolažiti

braditi se [bradīti se bradím se] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: bradovati

bradovati [bradováti bradȗjem] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: braditi se

brambati [brȃmbati brȃmbam] nedovršni glagol

braniti, ščititi

branati [bránati bránam] nedovršni glagol

rahljati zemljo z brano; branati

braniti [branīti bránim] nedovršni glagol

braniti

brati [bráti bérem] nedovršni glagol
  1. brati, čitati
  2. nabirati
bratiti se [brátiti se brȃtim se] nedovršni glagol

bratiti se

brazdati [brázdati brázdam] nedovršni glagol

delati brazde; brazdati

brbati [brbáti brbȃm] nedovršni glagol

brskati, brskajoč iskati

PRIMERJAJ: brkati, brkljati

brbotati [brbotáti brbotȃm] in [brbọ́čem] nedovršni glagol

jecljati

brbrati [brbráti brbrȃm] nedovršni glagol

klepetati, govoričiti

brcati [bŕcati bŕcam] nedovršni glagol

brcati

brcniti [bŕcniti bȓcnem] dovršni glagol

brcniti

brehati [brẹ́hati brẹ́ham] nedovršni glagol

močno kašljati, krehati

brejiti [brẹ́jiti brẹ̑jim] in [brejīti brẹ́jim] nedovršni glagol

povzročati brejost, obrejevati

brenčati [brenčáti brenčím] nedovršni glagol

brenčati

brenkati [brẹ̑nkati brẹ̑nkam] nedovršni glagol

brenkati

bresti [brésti brédem] nedovršni glagol

bresti

brisati [brísati brȋšem] nedovršni glagol

brisati

briti [bríti brȋjem] nedovršni glagol

briti, striči

brkati [bŕkati bȓkam] nedovršni glagol
  1. metati stran, brcati
  2. brskati

PRIMERJAJ: brbati, brkljati

brkljati [brkljáti brkljȃm] nedovršni glagol

brskati

PRIMERJAJ: brbati, brkati

brleti [brlẹ́ti brlím] nedovršni glagol

slabo videti

brljuzniti [brljúzniti brljȗznem] dovršni glagol

dati zaušnico; klofniti; klofutniti

broditi [brodīti brọ́dim] nedovršni glagol
  1. s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo
  2. iti prek vode

PRIMERJAJ: brosti

brosti [brósti brọ́dem] nedovršni glagol

s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo

PRIMERJAJ: broditi

brskati [bȓskati bȓskam] nedovršni glagol

metati proč, odmetavati

brsniti [bŕsniti bȓsnem] dovršni glagol

frcniti, brcniti, odvreči

brusiti [brusīti brúsim] nedovršni glagol

brusiti, ostriti

bržiti [bržīti bržím] nedovršni glagol

hiteti

bubati [búbati búba] nedovršni glagol

boleti

PRIMERJAJ: as buba

bučati [bučáti bučím] nedovršni glagol

močno pihati

buditi [budīti budím] nedovršni glagol

buditi

buhtiti [bȗhtiti bȗhtim] dovršni glagol

planiti, skočiti

bukati se [bȗkati se bȗka se] nedovršni glagol

o kravi kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; bukati se

buljiti [búljiti bȗljim] (buliti) nedovršni glagol

buljiti

bunkati [bȗnkati bȗnkam] nedovršni glagol

udarjati, tolči

burdelati [burdẹ̄lati burdẹ̄lam] (bordelati) nedovršni glagol

razuzdano živeti

PRIMERJAJ: burdeliti

burdeliti [burdelīti burdelím] (bordeliti) nedovršni glagol

razuzdano živeti

PRIMERJAJ: burdelati

burkati [búrkati bȗrkam] nedovršni glagol

tepsti (se), dregati (se), ravsati (se)

burkati se [búrkati se bȗrka se] nedovršni glagol

spahovati se

butati [bútati bȗtam] nedovršni glagol

tolči, butati

butiti [butīti bútim] nedovršni glagol

udariti, butiti

cagati [cágati cágam] nedovršni glagol

obupovati

PRIMERJAJ: cagovati

cagovati [cagováti cagȗjem] nedovršni glagol

obupovati

PRIMERJAJ: cagati

cavfati [cȃvfati] nedovršni glagol

vračati se

cebati [cǝbáti cǝbȃm] nedovršni glagol

brcati

cebniti [cebnīti cébnem] dovršni glagol

brcniti

cediti [cedīti cedím] nedovršni glagol
  1. cediti
  2. o tekočini teči
cefedrati [cǝfedráti cǝfedrȃm] nedovršni glagol

vleči, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve

PRIMERJAJ: cefrati

cefrati [cǝfráti cǝfrȃm] nedovršni glagol

vleči, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve

PRIMERJAJ: cefedrati

ceglati [cẹ̑glati cẹ̑glam] nedovršni glagol

igrati neko igro z igralnimi kamenčki na (opečnati) igralni površininepopoln podatek

celiti [celīti cẹ́lim] nedovršni glagol

zdraviti rane, celiti

cencljati [cencljáti cencljȃm] nedovršni glagol

omahovati, cincatinepopoln podatek

ceniti [cenīti cẹ́nim] nedovršni glagol
  1. ocenjevati vrednost; ceniti
  2. pogajati se za ceno; barantati
cepati [cẹ́pati cẹ̑pam] nedovršni glagol

padati, odpadati, cepati

cepetati [cepetáti cepetȃm] nedovršni glagol

cepetati

cepiti [cepīti cẹ́pim] nedovršni glagol
  1. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem; cepiti
  2. po dolgem razsekovati; klati; cepiti
cerati [cẹ̄rati cẹ̄ram] nedovršni glagol
  1. prehranjevati se
  2. prebavljati
cestovati [cestováti cestȗjem] nedovršni glagol

potovati, cestovati

cifrati [cȋfrati cȋfram] nedovršni glagol

krasiti, zaljšati

ciganiti [cigániti cigȃnim] nedovršni glagol
  1. hoditi iz kraja v kraj; potepati se
  2. goljufati
cijati [cījati cījam] nedovršni glagol

koroško očitati

cijaziti [cijáziti cijȃzim] nedovršni glagol
  1. počasi, težko hoditi
  2. težko nositi
cikati [cíkati cȋkam] nedovršni glagol

biti v nastajanjunepopoln podatek

ciljati [cíljati cíljam] nedovršni glagol

ciljati

cimiti [címitinepopoln podatek cȋmimnepopoln podatek] nedovršni glagol

poganjati kali; kaliti; cimiti

cimprati [cȋmprati cȋmpram] nedovršni glagol

graditi (leseno stavbo); cimprati

cingljati [cingljáti cingljȃm] nedovršni glagol

žvenkljati, zvončkljati, cingljati

cizati [cízati cȋzam] nedovršni glagol

počasi se voziti; cijaziti se

cmakati [cmȃkati cmȃkam] nedovršni glagol

cmokati

cmendriti (se) [cmẹ̑ndriti se cmẹ̑ndrim se] nedovršni glagol

jokati se kot otrok; cmeriti se

cofedrati [cofedráti cofedrȃm] nedovršni glagol

trgati v nitke; cefrati

coprati [cọ̑prati cọ̑pram] nedovršni glagol

čarati, coprati

cukati [cúkati cȗkam] nedovršni glagol
  1. potegovati, cukati
  2. biti v skušnjavi
cuzati [cȗzati cȗzam] nedovršni glagol

sesati mleko

cvesti [cvǝstȉ cvǝdȅm] (cvedeti) nedovršni glagol

cvesti, cveteti

cviblati [cvȋblati cvȋblam] nedovršni glagol

dvomiti

cvičati [cvičáti cvičím] nedovršni glagol

cviliti, javkati, ječati, jokati, tuliti

cviliti [cvilīti cvílim] nedovršni glagol

cviliti, javkati, ječati, jokati, tuliti

cvrčati [cvrčáti cvrčím] nedovršni glagol
  1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati
  2. oddajati glasove pri cvrenju, praženju; cvrčati
cvreti [cvrẹ́ti cvrȅm] nedovršni glagol

cvreti

čahniti [čáhniti čȃhnem] dovršni glagol

odpreti usta; črhniti; ziniti

čakati [čákati čákam] nedovršni glagol

čakati

časna beseda [čȃsna besẹ̑da] samostalniška zveza ženskega spola

jezikoslovje glagol

častiti [častīti častím] nedovršni glagol

spoštovati, izkazovati čast

čediti [čẹ́diti čẹ̑dim] nedovršni glagol

čistiti

čenčati [čenčáti čenčȃm] nedovršni glagol

klepetati, čenčati

-čenjati [čẹ̑njati čẹ̑njam] glagol, samo v sestavi

PRIMERJAJ: -četi

čepeti [čepẹ́ti čepím] nedovršni glagol

čepeti

čereslati [čerẹ́slati čerẹ̑slam] (čreslati) nedovršni glagol

karati, grajati, kaznovati

česati [česáti čẹ́šem] in [čẹ́sem] nedovršni glagol

česati

česniti [čésniti čẹ̑snem] dovršni glagol
  1. po dolgem prelomiti, razklati
  2. udariti, treščiti
-četi [čẹ́ti čnȅm] glagol, samo v sestavi

PRIMERJAJ: -čenjati, pričeti se, začeti

čezgnati [nepopoln podatek] nedovršni glagol

pretiravati

čičkati [čȋčkati] nedovršni glagol

sedeti

činkati [čȋnkati] nedovršni glagol
  1. oglašati se kot ščinkavec, čivkati
  2. razširjati novico med ljudmi
čislati [číslati číslam] nedovršni glagol
  1. spoštovati, čislati
  2. računati
čitati [čítati čítam] nedovršni glagol

biti pozoren, paziti

čivkati [čȋvkati] nedovršni glagol

čivkati

čofiti [čọ́fitinepopoln podatek čọ̑fimnepopoln podatek] dovršni glagol

udariti v obraz, dati zaušnico

čohljati [čohljáti čohljȃm] nedovršni glagol

čohljati, čohati, štrigljati

črhniti [čŕhniti čȓhnem] dovršni glagol

odpreti usta; črhniti; ziniti

črkati [čŕkati čȓkam] nedovršni glagol
  1. pisati
  2. označevati
črniti [črnīti čŕnim] nedovršni glagol

delati kaj črno; črniti

črtati [čŕtati čȓtam] nedovršni glagol
  1. orati
  2. pisati
črtiti [črtīti čŕtim] nedovršni glagol

sovražiti, črtiti

čuditi [čudīti čúdim] nedovršni glagol

čuditi, presenečati

PRIMERJAJ: čuditi se

čuditi se [čudīti se čúdim se] nedovršni glagol

čuditi se

PRIMERJAJ: čuditi

čuti [čúti čȗjem] nedovršni glagol

biti buden; bedeti; čuti

čutiti [čutīti čútim] nedovršni glagol

čutiti

dajati [dajáti dájem] in [dájam] nedovršni glagol

dajati, prispevati

daljšati [dȃljšati dȃljšam] nedovršni glagol

daljšati, podaljševati

daniti se [danīti se daní se] nedovršni glagol

daniti se

darovati [darováti darȗjem] nedovršni glagol

darovati

dati [dáti dám] dovršni glagol

dati

daviti [dáviti dȃvim] nedovršni glagol

daviti

debeliti [debelīti debelím] nedovršni glagol

debeliti se, rediti se

dedovati [dẹ̑dovati dẹ̑dujem] in [dẹ̑dovam] nedovršni glagol

dedovati

degati se [dǝgáti se dǝgȃm se] ali [degáti se degȃm se] nedovršni glagol

drug drugega izzivati, podžigati, spodbujati (k prepiru)

dehteti [dehtẹ́ti dehtím] nedovršni glagol

močno želeti; hrepeneti

dejano je z nami [dejáno je z nȃmi] dovršna glagolska zveza

z nami je konec, po nas je

dejati [dejáti dẹ́nem] dovršni glagol

postaviti, položiti

PRIMERJAJ: dejanje, deti2, devati

dejati iz kože [dejáti iz kọ́že dẹ́nem iz kọ́že] dovršna glagolska zveza

dati iz kože; odreti

dejati ob glavo [dejáti ob glȃvo dẹ́nem ob glȃvo] dovršna glagolska zveza

obglaviti

dejati se kam [dejáti se kȁm dẹ́nem se kȁm] dovršni glagol

obrniti se, postaviti se kam

deklovati [dẹ́klovati dẹ́klujem] nedovršni glagol

biti, služiti za deklo

delati [dẹ́lati dẹ̑lam] nedovršni glagol

delati

deliti [delīti delím] nedovršni glagol

deliti

delovati [dẹ́lovati dẹ́lujem] nedovršni glagol

marljivo delati

de meni žal [dẹ́ méni žȁu̯] (žal deti) nedovršna glagolska zveza

žal mi je

PRIMERJAJ: žal

desetiniti [desetíniti desetȋnim] nedovršni glagol

pobirati desetino

desetovati [desetováti desetȗjem] nedovršni glagol

pobirati desetino

deti1 [dẹ́ti dẹ́m] nedovršni glagol

opravljati delo, delati

deti2 [dẹ́ti dím] dovršni glagol

stara beseda reči

devati [dẹ́vati dẹ́vam] nedovršni glagol

postavljati, polagati; devati

PRIMERJAJ: deti1, deti2

deževati [dǝževáti dǝžȗje] nedovršni glagol

nepretrgoma deževati

dežiti [dǝžīti dǝží] nedovršni glagol

deževati

dihati [díhati dȋham] nedovršni glagol

dihati

dimiti se [dímiti se dȋmi se] nedovršni glagol

kaditi se, dimiti se

dimljati [dímljatinepopoln podatek dímljamnepopoln podatek] nedovršni glagol

domnevati, zdeti se

PRIMERJAJ: dimljevati

dimljevati [dīmljevatinepopoln podatek dīmljujemnepopoln podatek] nedovršni glagol

dvomiti

PRIMERJAJ: dimljati

dirjati [dírjati dírjam] nedovršni glagol

jezditi v galopu

dišati [dišáti diším] (dušati) nedovršni glagol
  1. dišati
  2. tekniti
dleskati [dleskáti dleskȃm] nedovršni glagol

z jezikom dajati kratke, nizke, nezveneče glasove; dleskati; tleskati

dobiti [dobīti dobím] dovršni glagol

dobiti

dobro iti [dóbro íti] nedovršna glagolska zveza

uspevati; dobro iti

dobro stati [dóbro státi] nedovršna glagolska zveza

jamčiti

dodajati [dodȃjati dodȃjam] nedovršni glagol

dodajati

dodati [dodáti dodám] dovršni glagol

dodati

dodelati [dodẹ́lati dodẹ̑lam] dovršni glagol

izdelati do konca; dokončati; dovršiti

dodeliti [dodelīti dodelím] dovršni glagol

obdarovati, podeliti

dohiteti [dohitẹ́ti dohitím] dovršni glagol

dohiteti

doiti [dójti dójdem] dovršni glagol
  1. doseči, dobiti
  2. brezosebno zmanjkati
dojiti [dojīti dojím] nedovršni glagol

dojiti

dolbati [dȏu̯bati dȏu̯bam] nedovršni glagol

dolbsti

dolbljati [dȏu̯bljati dȏu̯bljam] (doblati) nedovršni glagol

dolbsti

dolbsti [dóu̯bsti dóu̯bem] nedovršni glagol

dolbsti

dolidevati [dólidẹ́vati dólidẹ́vam] (doli devati) nedovršni glagol

zavračati, zanikovati, ovračati

doliiti [dóliíti dóligrẹ́m] (doli iti) nedovršni glagol

slabo se goditinepopoln podatek

dolipostavljati se [dólipostávljati se dólipostávljam se] (doli postavljati se) nedovršni glagol

upirati se, nasprotovati

dolipripraviti [dólipripráviti dólipriprȃvim] (doli pripraviti) dovršni glagol

odstraniti

dolistaviti se [dólistáviti se dólistȃvim se] (doli staviti se) dovršni glagol

upreti se, zavrniti

dolistopati [dólistọ́pati dólistọ́pam] (doli stopati) nedovršni glagol
  1. sestopati
  2. odnehovati, prenehavati
dolitreti [dólitrẹ́ti dólitárem] (doli treti) nedovršni glagol

ubijati, zatirati

doliudariti [dóliudáriti dóliudȃrim] (doli udariti) dovršni glagol

odbiti, odreči, odkloniti

doliusesti se [dóliusẹ́sti se dóliusẹ̑dem se] (doli usesti se) dovršni glagol

usesti se

dolžiti [dou̯žīti dou̯žím] nedovršni glagol

obdolževati

domisliti si [domísliti si domȋslim si] dovršni glagol

spomniti se

dopasti [dopásti dopádem] nedovršni glagol

biti všeč, ugajati, dopasti

dopovedati [dopovẹ́dati dopovẹ́m] nedovršni glagol

s pripovedovanjem pojasniti; dopovedati

doprinašati [doprinȃšati doprinȃšam] nedovršni glagol

delati, opravljati, vršiti, izpolnjevati

doprinesti [doprinésti doprinésem] dovršni glagol

biti določen čas v nekem stanju; preživeti

dopuščati [dopúščati dopúščam] nedovršni glagol

dopuščati, dovoljevati

dotakati [dotȃkati dotȃkam] nedovršni glagol

dolivati, dotakati

dotakniti [dotaknīti dotáknem] dovršni glagol

dotakniti se

dotikati (se) [dotíkati se dotȋkam se] nedovršni glagol

dotikati se

dotikovati se [dotikováti se dotikȗjem se] nedovršni glagol

dotikati se

dozdevati se [dozdẹ́vati se dozdẹ́va se] nedovršni glagol

zdeti se, dozdevati se

dragiti [dragīti dragím] nedovršni glagol

dvigovati ceno; dražiti

drakslati [drákslati drákslam] nedovršni glagol

stružiti

dramiti se [dramīti se drámim se] nedovršni glagol

dramiti se, prebujati se

drapsti [drápiti drȃpim] (drapiti) nedovršni glagol

drgniti, natirati

dražiti [dražīti drážim] nedovršni glagol

dražiti, vznemirjati, jeziti

drčati [drčáti drčím] nedovršni glagol

drseti

dregati [drẹ́gati drẹ̑gam] nedovršni glagol

dregati, suvati

dregniti [drẹ́gniti drẹ̑gnem] dovršni glagol

dregniti, suniti

dremati [drẹ́mati drẹ́mljem] nedovršni glagol

rahlo spati; dremati

drenjati [drẹ́njati drẹ́njam] nedovršni glagol

pritiskati, potiskati, porivati

dreti [drẹ́ti dérem] nedovršni glagol

odstranjevati kožo z mrtve živali; odirati

dreti se [drẹ́ti se dérem se] nedovršni glagol
  1. glasno se jokati; dreti se
  2. o obleki trgati se
drežnjati [drežnjáti drežnjȃm] nedovršni glagol

prekinjati pri govorjenju, vpadati v besedo

drgetati [drgetáti drgetȃm] nedovršni glagol

tresti se, drgetati

drgljati [drgljáti drgljȃm] nedovršni glagol

drgniti, praskati

drgniti [dŕgniti dȓgnem] nedovršni glagol

drgniti, odrgovati

drgotati [drgotáti drgọ́čem] nedovršni glagol

zelo se tresti, drgetati

drkati [dȓkati dȓkam] nedovršni glagol
  1. drseti, drsati se
  2. tekati

PRIMERJAJ: drkniti

drkniti [dŕkniti dȓknem] dovršni glagol

zdrsniti, zdrkniti

PRIMERJAJ: drkati

drobiti [drobīti drobím] nedovršni glagol

delati iz česa majhne, drobne dele; drobiti

drogati [drọ́gati drọ̑gam] nedovršni glagol

suvati, potiskati, porivati

drpavsati se [drpȃvsati se drpȃvsam se] nedovršni glagol

močno se praskati

drsati se [dȓsati se dȓsam se] nedovršni glagol

drsati se

drsniti [dŕsniti dȓsnem] dovršni glagol

zdrsniti, spotakniti se

drstiti [drstīti drstím] nedovršni glagol

drstiti se

družiti [družīti družím] nedovršni glagol

družiti se

drviti [drvīti drvím] nedovršni glagol

poditi, gnati

držati [držáti držím] nedovršni glagol
  1. držati, tj. imeti z rokami oprijeto
  2. imeti določeno prostornino; vsebovati; držati
duhati [dúhati dȗham] nedovršni glagol

duhati

dvečiti [dvečīti dvẹ́čim] nedovršni glagol

žvečiti

PRIMERJAJ: zvečiti, žvečiti, žvekati

dvohomiti [dvohomīti dvohomím] nedovršni glagol

dvomiti

PRIMERJAJ: dvomiti

dvojiti [dvojīti dvojím] nedovršni glagol

razpolavljati

dvomiti [dvomīti dvomím] nedovršni glagol

dvomiti

PRIMERJAJ: dvohomiti

ecljati [ecljáti ecljȃm] nedovršni glagol

jecljati

PRIMERJAJ: jecljati

ediniti [edíniti edȋnim] nedovršni glagol

združevati

PRIMERJAJ: edinovati

edinovati [edínovati edínujem] in [edínovam] nedovršni glagol

združevati

PRIMERJAJ: ediniti

enako premoči [enáko premóči enáko premọ́rem] nedovršna glagolska zveza

biti enako močan, enako zmoči, premoči

erbati [ẹ́rbati] nedovršni glagol

dedovati

facati [fācati fācam] nedovršni glagol

prikrito se smejati, zakrivajoč usta z roko ali robcem

fadljati [fadljáti fadljȃm] nedovršni glagol

pitati, tj. na silo hraniti, zlasti perutnino

fajdati [fajdáti fajdȃm] nedovršni glagol

posojati denar na obresti

fajtati [fājtatinepopoln podatek] nedovršni glagol

blebetati, besedičiti, opravljati

faliti [falīti falím] dovršni in nedovršni glagol

motiti se, zmotiti se

farbati [fȃrbati] nedovršni glagol

barvati

fasati [fȃsati fȃsam] nedovršni glagol

polniti, nabijati orožje s strelivom

PRIMERJAJ: basati

fatkati [fātkati fātkam] nedovršni glagol
  1. plesti
  2. pripovedovati kaj slabega o kom; opravljati
favdati [fāvdati] nedovršni glagol

gubati, zgibati

favšati [fāvšati] nedovršni glagol
  1. pačiti, prenarejati
  2. grajati
fefljati [fefljáti fefljȃm] nedovršni glagol

klepetati

fegati [fegáti fegȃm] nedovršni glagol

posredovati zvezo med moškim in žensko zaradi spolnih odnosov

fehtati [fẹ́htati fẹ́htam] nedovršni glagol

boriti se

fentati [fẹ́ntati fẹ́ntam] dovršni glagol
  1. opustošiti
  2. uničiti, pokvariti
fentovati [fentováti fentȗjem] nedovršni glagol

pustošiti

figati [figáti figȃm] nedovršni glagol

plesti, tkati

firmati [fȋrmati fȋrmam] dovršni in nedovršni glagol

birmati

firmovati [firmováti firmȗjem] nedovršni glagol

stalno, pogosto birmati

fititi [fitīti fitím] nedovršni glagol

peniti se okrog ust

flajštrati [flājštrati flājštram] nedovršni glagol

tlakovati s kamni

flancati [flȃncati flȃncam] nedovršni glagol

saditi

flikati [flíkati flīkam] nedovršni glagol

krpati

flisati se [flȋsati se flȋsam se] nedovršni glagol

truditi se

fnorati [fnọ̄rati] nedovršni glagol

navijati nit v klobčičnepopoln podatek

folgati [fọ̑lgati] nedovršni glagol

sleditinepopoln podatek

PRIMERJAJ: bogati, ubogati

fortati [fọ̄rtati fọ̄rtam] nedovršni glagol

koroško spravljati stran, odstranjevati

frajhati [frȃjhati frȃjham] nedovršni glagol

ometati z malto; frajhati

fratati [frȃtati] dovršni glagol

spodleteti, ponesrečiti se, ne uspeti

PRIMERJAJ: ratati

frbegati se [frbẹ̄gati se frbẹ̄gam se] nedovršni glagol

biti brez, odrekati se, primanjkovati

frčati [frčáti frčím] nedovršni glagol

brizgati ogenj

fremati [frẹ̄mati frẹ̄mam] dovršni glagol

priskrbeti si, nabaviti

fretariti [fretáriti fretȃrim] nedovršni glagol

šušmariti, nestrokovno delati

frfljati [frfljáti frfljȃm] nedovršni glagol

prhutati, frfotati

frfuriti [frfúriti frfȗrim] nedovršni glagol

nepremišljeno govoriti, blebetati

frigati [frȋgati frȋgam] nedovršni glagol

dušiti, kuhati

frkati [fŕkati fȓkam] nedovršni glagol

hitro tekati sem in tja

frkocati [frkọ̄cati frkọ̄cam] (ferkocati) nedovršni glagol

kodrati lase

frnažiti [frnážiti frnȃžim] nedovršni glagol

pripravljati, okraševati

fročiti [fročīti fročím] nedovršni glagol

variti pivo

frontati [frọ̑ntati frọ̑ntam] nedovršni glagol

oskrbovati z živežem, hrano; preživljati

fruštikati [frȗštikati] nedovršni glagol

zajtrkovati

fržmagati [fržmȃgati fržmȃgam] (feržmagati) nedovršni glagol
  1. grajati, sramotiti
  2. klevetati, obrekovati

PRIMERJAJ: fržmagovati

fržmagati se [fržmȃgati se fržmȃga se] (feržmagati se) nedovršni glagol

ne marati, biti težko, neljubo

fržmagovati [fržmagováti fržmagȗjem] (feržmagovati) nedovršni glagol
  1. grajati, sramotiti
  2. klevetati, obrekovati

PRIMERJAJ: fržmagati

fuckati [fȗckati] nedovršni glagol

smukati se, huškatinepopoln podatek

fučkati [fȗčkatinepopoln podatek fȗčkamnepopoln podatek] nedovršni glagol

igrati se neko otroško igro, pri kateri se nekaj meče

fugniti [fugnīti fúgnem] dovršni glagol

izmakniti se, uiti

fuliti [fulītinepopoln podatek fúlim] nedovršni glagol

krasti, izmikati

furiti se [furīti senepopoln podatek fúrim se] nedovršni glagol

opeči se s koprivami

futrati1 [fȗtrati fȗtram] nedovršni glagol

krmiti

futrati2 [fūtrati fūtram] nedovršni glagol

koroško šivati podlogo na notranjo stran oblačila; podlagati

gagati [gȃgati] nedovršni glagol

vdihovati, dihati

gagniti [gágniti gȃgnem] dovršni glagol

umreti

-gajati [gájati gájam] glagol, samo v sestavi

PRIMERJAJ: nagajati

gajiti [gajīti gajím] nedovršni glagol

čistiti gozd

ganiti [ganīti gánem] dovršni glagol

narediti gib, premakniti

garbati [gȃrbati gȃrbam] nedovršni glagol
  1. strojiti kože
  2. pretepati, mlatiti

PRIMERJAJ: šarbati

gasiti [gasīti gasím] nedovršni glagol

gasiti

gatiti [gátiti gȃtim] nedovršni glagol

polniti s tlačenjem

gibati se [gíbati se gíbam se] nedovršni glagol

gibati se

gigati [gígati gȋgam] nedovršni glagol

oglašati se kot osel; rigati

giniti [gíniti gȋnem] dovršni glagol

izpostaviti se nevarnosti, tvegati

gladiti [gláditi glȃdim] nedovršni glagol

gladiti

glajštati [glájštati glájštam] nedovršni glagol
  1. imeti, posedovati
  2. ukvarjati se z govejo živino, tj. krmiti, molsti jo, kidati ji ipd.

PRIMERJAJ: gleštati

glasiti [glasīti glasím] nedovršni glagol

sporočati veliko ljudem; razglaševati

glasiti se [glasīti se glasí se] nedovršni glagol

glasiti se, razlegati se

gledati [glẹ́dati glẹ̑dam] nedovršni glagol
  1. gledati
  2. paziti
gleštati [glẹ́štati glẹ́štam] nedovršni glagol

imeti, posedovati

PRIMERJAJ: glajštati

glihati [glȋhati glȋham] nedovršni glagol

pogajati se za ceno

glodati [glọ́dati glọ́dam] nedovršni glagol

glodati

glušeti [glušẹ́ti gluším] nedovršni glagol
  1. postajati gluh
  2. ne biti pozoren, ne poslušati
gmerati [gmẹ̑rati gmẹ̑ram] (gmirati) nedovršni glagol

množiti

gnati [gnáti žénem] nedovršni glagol

gnati

PRIMERJAJ: goniti

gnesti [gnésti gnédem] nedovršni glagol

gnesti

PRIMERJAJ: nagnesti

gnezditi [gnezdīti gnẹ́zdim] nedovršni glagol

gnezditi

gniti [gníti gníjem] nedovršni glagol

gniti

gnojiti [gnojīti gnojím] nedovršni glagol

dodajati zemlji gnojilo; gnojiti

gnusiti (se) [gnusīti se gnusím se] nedovršni glagol

gnusiti se

goditi [godīti godím] nedovršni glagol
  1. povzročati, da postane kaj godno, zrelo; goditi; zoriti
  2. zdraviti

PRIMERJAJ: godniti, zgodniti

goditi se [godīti se godím se] nedovršni glagol

dogajati se

godniti [godnīti godním] nedovršni glagol

povzročati, da postane kaj godno, zrelo; goditi; zoriti

PRIMERJAJ: goditi, zgodniti

godrnjati [godrnjáti godrnjȃm] nedovršni glagol

godrnjati

goliti [golīti golím] nedovršni glagol

lupiti, luščiti

goljufati [goljufáti goljufȃm] nedovršni glagol

goljufati

gomazeti [gomazẹ́ti gomazím] nedovršni glagol
  1. plaziti se
  2. mrgoleti, gomazeti
goniti [gonīti gọ́nim] nedovršni glagol

gnati, goniti

PRIMERJAJ: gnati

goniti se [gonīti se gọ́nim se] nedovršni glagol

kazati nagnjenje za parjenje; goniti se

PRIMERJAJ: listeti

goreti [gorẹ́ti gorím] nedovršni glagol

goreti

goriiti [góriíti górigrẹ́m] (gori iti) nedovršni glagol

rasti

gorijemati [górijemáti górijémljem] (gori jemati) nedovršni glagol

razvijati se, rastinepopoln podatek

goripraviti [góripráviti góriprȃvim] (gori praviti) dovršni glagol

reči, povedati

gorivstati (se) [górivstáti se górivstȃnem se] (gori vstati (se)) dovršni glagol

vstati

gorivzeti [górivzẹ́ti górivzámem] (gori vzeti) dovršni glagol

sprejeti, spoštovati

gorizrediti [górizredīti górizredím] (goriizrediti, gorivzrediti, gori zrediti, gori izrediti, gori vzrediti) dovršni glagol

vzrediti, vzgojiti

goslati [gọ̑slati gọ̑slam] nedovršni glagol

tepsti, udarjati, tolči

gospodariti [gospodáriti gospodȃrim] nedovršni glagol

posvečati se domačim opravilom: gospodariti, gospodinjiti

PRIMERJAJ: gospodinjiti

gospodinjiti [gospodínjiti gospodȋnjim] nedovršni glagol

posvečati se domačim opravilom: gospodariti, gospodinjiti

PRIMERJAJ: gospodariti

gospodovati [gospodováti gospodȗjem] nedovršni glagol

gospodovati

gosti2 [gọ́sti gọ́dem] nedovršni glagol

igrati na godalo; gosti

gostiti1 [gostīti gostím] nedovršni glagol

delati (bolj) gosto; gostiti

gostiti2 [gostīti gostím] nedovršni glagol

biti v gosteh, gostovati, gostiti se

PRIMERJAJ: gostovati

gostiti se [gostīti se gostím se] nedovršni glagol

postajati (bolj) gost; gostiti se

gostovati [gostováti gostȗjem] nedovršni glagol

biti v gosteh, gostovati, gostiti se

PRIMERJAJ: gostiti2

governati [governáti governȃm] nedovršni glagol

voditi, upravljati, vladati

govoriti [govorīti govorím] nedovršni glagol

govoriti

gozditi [gozdīti gozdím] nedovršni glagol

utrjevati z zagozdo, klinom

grabiti [grábiti grȃbim] nedovršni glagol
  1. pohlepno si prisvajati dobrine, denar; grabiti
  2. z grabljami spravljati skupaj; grabiti
graditi [gradīti gradím] nedovršni glagol

utrjevati z okopi, palisadami; ograjevati

grajati [grájati grájam] nedovršni glagol

grajati, oštevati

gratati [grȃtati grȃtam] dovršni glagol
  1. postati
  2. uspeti
gratovati [gratováti gratȗjem] nedovršni glagol

postajati

gravžati se [grȃvžati se grȃvža se] nedovršni glagol

koroško gnusiti se

grbačiti [grbáčiti grbȃčim] nedovršni glagol

gubati

grbavati se [grbaváti se grbávam se] nedovršni glagol

kriviti se, grbiti se

grbiti se [grbīti se grbím se] nedovršni glagol

kriviti se, grbiti se

grčati [grčáti grčím] nedovršni glagol

oddajati grgrajoče glasove; grčati

grditi [grdīti grdím] nedovršni glagol

delati, da kaj postane grdo, gnusno, umazano; kaziti; kvariti

grebati [grẹ́bati grẹ́bam] nedovršni glagol

odmetavati, kidati sneg (s streh)

grebeničiti [grebeníčiti grebenȋčim] nedovršni glagol

cepiti drevesa

grenčati [grenčáti grenčím] nedovršni glagol

oglašati se s čemernim, neprijaznim glasom

greniti [grenīti grením] nedovršni glagol

delati grenko; greniti

-grešati [grẹ́šati grẹ́šam] glagol, samo v sestavi

PRIMERJAJ: pogrešati

grešiti [grešīti greším] nedovršni glagol

grešiti

greti [grẹ́ti grẹ̑jem] nedovršni glagol

greti

grevati [grẹ́vati grẹ̑va] nedovršni glagol

žalostiti se, žal biti

grgljati [grgljáti grgljȃm] nedovršni glagol

grgrati

grgrati [grgráti grgrȃm] nedovršni glagol

hropsti

grimati (se) [grīmati se] nedovršni glagol

koroško mučiti se, žalostiti se

gristi [grísti grízem] nedovršni glagol

gristi

grmeti [grmẹ́ti grmí] nedovršni glagol

grmeti

PRIMERJAJ: grometi, grumeti

-grniti [grnīti gŕnem] glagol, samo v sestavi

PRIMERJAJ: ogrniti, zagrniti

grohotati [grohotáti grohotȃm] in [grohọ́čem] nedovršni glagol
  1. glasno se smejati; krohotati se
  2. kruliti kot prašič
grometi [gromẹ́ti gromí] nedovršni glagol

grmeti

PRIMERJAJ: grmeti, grumeti

groziti se [grozīti se grozím se] nedovršni glagol

groziti, pretiti

gruditi [grúditi grȗdim] nedovršni glagol

glodati

PRIMERJAJ: grusti

grumeti [grumẹ́ti grumí] nedovršni glagol

grmeti

PRIMERJAJ: grometi, grmeti

gruntati [grúntati grúntam] nedovršni glagol
  1. postavljati temelje, utemeljevati
  2. ustanavljati
  3. preiskovati, izpraševatinepopoln podatek
grusti [grústi] nedovršni glagol

glodati

grutati [nepopoln podatek] nedovršni glagol

drobiti, mleti

gugati [gúgati gúgam] nedovršni glagol

gugati se

PRIMERJAJ: gugljati

gugljati [gúgljati gúgljam] nedovršni glagol

gugati se

PRIMERJAJ: gugati

guliti [gulīti gúlim] nedovršni glagol
  1. vtirati, natirati
  2. tepsti, šibati
gumpati [gȗmpati gȗmpam] nedovršni glagol

tepsti s pestmi

gvirati [gvȋrati gvȋram] nedovršni glagol

trajati

halovati [halováti halȗjem] nedovršni glagol

spodbujati k uporu, ščuvati

hantati [nepopoln podatek] nedovršni glagol

izdelovati volneno nitnepopoln podatek

hejati [hẹ̑jati hẹ̑jam] nedovršni glagol

odstranjevati pleve in primesi iz žita z velnico; vejati

hinčati se [hȋnčati se hȋnča se] nedovršni glagol

o kobili kazati nagnjenje za parjenje; goniti se

hiniti se [hinīti se hiním se] nedovršni glagol

kazati se drugačnega kot biti v resnici; hliniti se

hiteti [hitẹ́ti hitím] nedovršni glagol

hiteti

hlačati [hlačáti hlačȃm] nedovršni glagol

hoditi v hlačah

hladiti [hladīti hladím] nedovršni glagol

hladiti

hlastati [hlastáti hlastȃm] nedovršni glagol

hlastno jesti, hlastati

hlastniti [hlástniti hlȃstnem] dovršni glagol
  1. poriniti, potisniti
  2. suniti, udariti
hleniti se [hlenīti se hlením se] nedovršni glagol

lenariti, postopati

hlepiti [hlepīti hlepím] nedovršni glagol

imeti poželenje, hlepeti

hoditi [hodīti họ́dim] nedovršni glagol

hoditi

hohnjati [hohnjáti hohnjȃm] nedovršni glagol

govoriti nerazločno tako, da zrak uhaja tudi skozi nosno votlino; nosljati; hohnjati

hoteti [hotẹ́ti họ́čem] nedovršni glagol
  1. hoteti
  2. o oslici kazati nagnjenje za parjenje; goniti se

PRIMERJAJ: ne hoteti

hraniti [hranīti hránim] nedovršni glagol

ohranjati, shranjevati

hrčati [hrčáti hrčím] nedovršni glagol

lahno smrčati

hrebati [hrẹ́bati hrẹ́bam] nedovršni glagol

oddajati nejasne, morda hripave ali pljuskajoče zvoke

PRIMERJAJ: hrebetati

hrebetati [hrebetáti hrebetȃm] nedovršni glagol

oddajati nejasne, morda hripave ali pljuskajoče zvoke

PRIMERJAJ: hrebati

hrepati [hrẹ́pati hrẹ́pam] nedovršni glagol

težko dihati

hrepenčiti se [hrepẹ́nčiti senepopoln podatek hrepẹ̑nčim senepopoln podatek] nedovršni glagol

prevzetno se vesti; repenčiti se

PRIMERJAJ: repenčiti

hrepeneti [hrepenẹ́ti hrepením] nedovršni glagol

stremeti, hrepeneti

hrepetati [hrepetáti hrepẹ́čem] nedovršni glagol
  1. slabo zveneti
  2. krehati, hropsti, kašljati

PRIMERJAJ: hrepsti

hrepsti [hrépsti hrẹ́pljem] nedovršni glagol
  1. slabo zveneti
  2. krehati, hropsti, kašljati

PRIMERJAJ: hrepetati

hrigrati [hrigráti hrigrȃm] nedovršni glagol

oglašati se kot gos; gagati

PRIMERJAJ: hrigretati

hrigretati [hrigretáti hrigretȃm] nedovršni glagol

oglašati se kot gos; gagati

PRIMERJAJ: hrigrati

hripati [hrípati hrípam] in [hrípljem] nedovršni glagol

težko dihati, hropsti

hripotati [hripotáti hripọ́čem] nedovršni glagol

težko dihati, hropsti

hrkati [hŕkati hȓkam] nedovršni glagol

smrčati

hrometi1 [hromẹ́ti hromím] nedovršni glagol

šepati

hromiti [hromīti hromím] (hrometi2) nedovršni glagol

oglašati se kot prašič; kruliti

hropotati [hropotáti hropọ́čem] nedovršni glagol

težko dihati, hropsti

PRIMERJAJ: hropsti

hropsti [hrópsti hrọ́pljem] nedovršni glagol

težko dihati, hropsti

PRIMERJAJ: hropotati

hrupeti [hrupẹ́ti hrupím] nedovršni glagol
  1. razgrajati, delati hrup
  2. oglašati, dreti se kot žerjav
hrustati [hrústati hrústam] nedovršni glagol

žvečiti kaj krhkega; hrustati

hrustiti se [hrustīti se hrustím se] nedovršni glagol
  1. grobo, glasno oštevati; nadirati
  2. ponosno se obnašati
hrustljati [hrustljáti hrustljȃm] nedovršni glagol

po malem žvečiti kaj krhkega; hrustljati

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 12732 zadetkov.