abdicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; abdicíranje (ȋ) odpovedati se (prestolu), odstopiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abdonkati (abdonkati, obdonkati) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abecédno prislov [abecédno] takó, da sledi zaporedju črk v abecedi
ETIMOLOGIJA: ↑abecedni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abolíranje (ȋ) razveljaviti, odpraviti: kaj ~ ukrep, zakon
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abortíranje (ȋ) splaviti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abradíranje (ȋ) kaj Valovi ~ajo obalo izpodjedajo, rušijo; ~ tkivo ostrgati, izpraskati; Površine stroja zaradi drgnjenja ~ajo se obrabijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] 1. ekspresivno petdeseti rojstni dan1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absentírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; absentíranje (ȋ) neobč. odtegniti se, manjkati, ne udeležiti se: Absentiralo se je dvajset odstotkov volivcev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absolȗten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absolutizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolutizíranje (ȋ) kaj ~ ideje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absolvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolvíranje (ȋ) kaj ~ študij prava |dokončati|; šol. žarg. ~ snov za izpit predelati, preštudirati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol versko, kdo; od česa, kogatož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absorbíranje (ȋ) kaj ~ pline, vlago vpijati, vsrkavati; neobč. Delo ga je popolnoma absorbiralo prevzelo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abstinírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitevabstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abstinírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
abstrahírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abstrahíranje (ȋ) (odmisliti, izvzeti): kaj ~ nebistvene lastnosti stvari, pojavov; abstrahirati kaj iz česa ~ motnje iz sporočila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajatiadaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adíranje (ȋ) seštevati: kaj ~ števila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adjustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adjustíranje (ȋ) neobč. opremiti, pripraviti: kaj ~ uradni spisadjustírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ za parado opremiti se, pripraviti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
administrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; administríranje (ȋ) upravljati; uradovati; |opravljati pisarniška dela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adoptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adoptíranje (ȋ) posvojiti: koga ~ otroka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adplicirati -am dovršni glagol kdo; komu kaj narediti, da kdo postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: pridružiti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adrati (se) glagolGLEJ: ardrati se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
adresírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adresíranje (ȋ) neobč. naslavljati, nasloviti: kaj ~ pismo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adsorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adsorbíranje (ȋ) fiz. |vezati; zgoščevati|: kaj Oglje dobro ~a vlago
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
advȇrb -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aerírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aeríranje (ȋ) grad. dodati, dodajati zrak, ozračiti: kaj ~ beton
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aficíranje (ȋ) neobč. škodljivo vplivati, prizadeti: koga/kaj Njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afiliírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afiliíranje (ȋ) pridružiti, pripojiti: kaj k/h čemu ~ banko k drugi banki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afirmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afirmíranje (ȋ) koga/kaj ~ svoj položaj utrditi, uveljavitiafirmírati se -am se (ȋ) ~ ~ kot igralec uveljaviti se; afirmirati se pred kom/čim ~ ~ ~ svetom izkazati se, doseči priznanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afišírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afišíranje (ȋ) neobč. pritrditi, izobesiti (lepak): kaj ~ razglas po vseh postajah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afklati [āfklati āfklam]
nedovršni glagolspenjati, zapenjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
áfna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] 1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti
2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost
ETIMOLOGIJA: ↑afna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afnáti se -ám se nedov. -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se, -àt se; afnánje; (-àt se) (á ȃ) neknj. pog. spakovati se, nenaravno, izumetničeno se vesti: Nehaj se afnati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aforīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agerati glagolGLEJ: agirati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] 1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
ETIMOLOGIJA: ↑agilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agírati -am dvovid., nedov. -ajóč; agíranje (ȋ) neobč.: ~ v določenem okolju delovati, živeti; Igralci so agirali drug mimo drugega igrali; agirati proti komu/čemu ~ ~ nasprotniku delovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agirati (agerati, agirati) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
agitírati -am nedov. -ajóč; agitíranje (ȋ) |pridobivati koga za kaj|: ~ na, pri volitvah; agitirati za koga/kaj ~ ~ kandidata, stranko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agitírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
aglutinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aglutiníranje (ȋ) zdrav. sprijeti (se), zlepiti (se): kaj Serum ~a eritrocite; Celice ~ajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agnoscírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; agnoscíranje (ȋ) neobč. prepoznati: koga/kaj ~ glas, osumljenca; agnoscirati koga/kaj po čem ~ osumljenega po glasu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agregírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; agregíranje (ȋ) neobč.: združiti, spojiti; kopičiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
áhati -am nedov. -ajóč, -áje; áhanje (á ȃ; ȃ) poud. ~ in ohati |govoriti ah|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ahljati [ahljáti ahljȃm]
nedovršni glagolgrebenati, česati lan
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
áhniti -em dov. áhnjenje (á ȃ) poud. ~ od začudenja |z ah izraziti začudenje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ahtati glagolPRIMERJAJ: ahtajoč, ahtan
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ahtati -am nedovršni glagol1. kdo; na kaj prisojati čemu pomembnost
2. kdo; kaj iskati način za dosego, uresničitev česa
3. negotovo, kdo; k čemu prizadevati si čim prej narediti kaj; SODOBNA USTREZNICA: hiteti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ahtati se [áhtati se]
nedovršni glagoltruditi se, prizadevati si
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ahtati se glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc] nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
STALNE ZVEZE: mačji aids ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído] 1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ájanje (ȃ) otr. Punčka že ~a |spi, leži|; ajati koga otr. ~ otroka |pestovati, ujčkati|; poud. Vsi ga ~ajo |razvajajo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajati [ȃjati ȃjam]
nedovršni glagolv otroškem govoru ležati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajatutájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ajatutájanje (á; ȃ) otr. |uspavati|: koga ~ otroka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ájčkati -am nedov. -ajóč, -áje; ájčkanje (ȃ) otr. |spati, ležati|: Otrok še ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajčkati [ȃjčkati ȃjčkam]
nedovršni glagolmirno ležati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àjd2 -te okrnj. glag. (ȁ); gl. ajdi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àjdi -te okrnj. glag. (ȁ) knj. pog. pojdi(te): ~ ~, čas je; ~ domov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ájfrati -am nedov. -ajóč, -áje; ájfranje (ȃ) neknj. ljud. biti ljubosumen: močno ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajfrati [ájfrati ájfram]
nedovršni glagolvneto, goreče si prizadevati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajfrati glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ajfrati -am nedovršni glagol1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se
1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se
2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen
3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajfrovati glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ákati -am nedov. -ajóč, -áje; ákanje (á; ȃ) jezikosl. |izgovarjati glas a namesto o ali e|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akcentuírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akcentuíranje (ȋ) jezikosl. kaj ~ besede naglašati, naglaševati; ~ besedilo ‹onaglasiti›, ‹onaglaševati›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akceptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akceptíranje (ȋ) neobč. sprejeti: koga/kaj V družbi ga niso akceptirali; fin. ~ menico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni] STALNE ZVEZE: akceptni nalog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aklamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aklamíranje (ȋ) koga/kaj ~ uprizoritev drame pozdravljati (s ploskanjem, z vzklikanjem); ~ koga pri volitvah izvoliti (s ploskanjem, z vzklikanjem)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aklimatizírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aklimatizíranje (ȋ) prilagoditi se, privaditi se: ~ ~ v novi pokrajiniaklimatizírati -am (ȋ) neobč. koga/kaj na kaj ~ sobne rastline na nekurjene prostore prilagoditi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akomodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akomodíranje (ȋ) neobč.prilagoditi: kaj čemu ~ svoj način življenja dejanskemu stanjuakomodírati se -am se (ȋ) neobč. prilagoditi se, privaditi se: čemu ~ ~ novim razmeram
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akreditírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akreditíranje (ȋ) pooblastiti, imenovati: koga ~ poslanika, novinarja; fin. ~ dobavitelja pri banki |izdati akreditiv|; akreditirati koga za kaj Akreditirali so ga za veleposlanika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akreditírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
aktivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aktivíranje (ȋ) koga/kaj ~ mehanizem sprožiti; ponovno ~ delavca |sprejeti v službo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
aktivizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aktivizíranje (ȋ) |spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati|: koga ~ učence pri pouku
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktivizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
aktualizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aktualizíranje (ȋ) kaj ~ pouk, revijo posodobiti; publ. ~ vprašanje mladinskega prestopništva načeti, oživiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktualizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
akulturírati se -am se dvovid., nedov. -ájoč se; -an -ana; akulturíranje (ȋ) |prevzeti tujo kulturo, vrednote|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akumulȃtor -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akumulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akumulíranje (ȋ) zbirati, kopičiti: kaj ~ energijo, vodo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akutírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akutíranje (ȋ) jezikosl. kaj |izgovoriti z nizkim tonom|; |zaznamovati z ostrivcem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akvirírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akviríranje (ȋ) neobč. pridobivati, nabirati: koga/kaj ~ naročnike
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alarmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alarmíranje (ȋ) koga/kaj ~ gasilce, policijo obvestiti, opozoriti; Novica je alarmirala vse prebivalce vznemirila, razburila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alarmírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros] zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aldovati [aldováti aldȗjem]
nedovršni glagolžrtvovati
PRIMERJAJ: kaldovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alegorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alegorizíranje (ȋ) |prikazovati, izražati v prispodobi|: kaj ~ smrt, pravico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alẹ̑ja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alêrgično prislov [alêrgično] 1. takó, da se pojavi alergični odziv
2. ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa
ETIMOLOGIJA: ↑alergičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa] zdravnik specialist za alergologijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alfabetírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alfabetíranje (ȋ) (abecedirati): kaj ~ kartotečne listke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alftrati glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Algoritemsko ojačevanjeKateri je po vašem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin algorithmic amplification ? Termin označuje zviševanje odmevnosti in vpliva posameznih spletnih vsebin na račun drugih kot posledice algoritmov, ki so izdelani na podlagi ogledov in izbir spletnih uporabnikov. V prevodih institucij EU se pojavljajo poudarjanje , izpostavljanje , jačanje , povečevanje odmevnosti.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali angleški »embodiment« prevajamo kot »telešenje« ali »telesenje«?V antropološki razpravi bi radi uporabili prevod angleškega izraza »embodiment«, s katerim označujemo nedovršni proces ponotranjenja družbenih praks in razmerij. Kateri prevod izraza je po vašem bolj pravilen in bližji slovenskemu jeziku: telesenje ali telešenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali dvigalo »dela« ali »deluje«?Dvigalo ne dela ali dvigalo ne deluje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alienírati se -am se in alienírati -am [ije] dvovid., nedov. -ajóč se; alieníranje (ȋ) neobč. odtujevati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali je glagol »dati« nepolnopomenski?Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski?
Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali je nekdo asistent poslanca ali asistent poslancu?
Zanima me, ali se pravilno zapiše asistent evropskega poslanca ali asistent evropskemu poslancu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali je poraba goriva pri avtomobilu nizka ali majhna?
Ali je poraba goriva pri avtomobilu nizka ali majhna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali kemični svinčnik prižgemo, vklopimo, vključimo ...?Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet?
Hvala za razmislek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali lahko uporabim besedo »dorisati«?
Zanima me, kako bi z eno besedo rekel, da sem risbo dopolnil, ker dorisati izgleda ni slovenska beseda oz. je ni v SSKJ.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alimentírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; alimentíranje (ȋ) neobč. preživljati, vzdrževati: koga/kaj ~ otroka; ~ investicijske sklade iz amortizacije
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali obstaja glagol »avtostopati/avtoštopati«?
V vašem slovarju nisem našel glagolov avtoštopati niti avtostopati, našel pa sem samostalnike kot npr. avtoštopar, avtostopar, itd. Na osnovi najdenih samostalnikov sklepam, da sta v slovenščini dovoljena tudi iskana glagola, ne razumem pa, zakaj jih v vašem slovarju ni možno najti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali obstaja nedovršna oblika glagola »opomoči«?Zanima me, ali obstaja nedovršna oblika glagola opomoči, ki bi jo lahko uporabil v spodnji povedi?
Roža se je že skoraj posušila, po presaditvi v novo zemljo, bogato s hranili, pa se je hitro začela (nedovršna oblika glagola opomoči).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali pokličemo na številko ali na telefon?Kateri od spodnjih zapisov je pravilen?
- Pokličite na telefonsko številko xxx xxx xxx
- Pokličite na telefon številka xxx xxx xxx
- Pokličite na xxx xxx xxx
- Pokličite po telefonu xxx xxx xxx
Najbrž obstaja še kakšna pravilna možnost.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali se pravilno piše »bloger« ali »blogar«?
Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali se solato očisti ali opere?Kateri glagol je ustreznejši pri pranju/čiščenju solate? Torej, ali se solato opere ali očisti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali se »testiramo« »na« ali »za« koronavirus ali covid-19?Kateri predlog je pravilen – testiranje za, na ali kaj tretjega?
Se testiramo za/na koronavirus ali covid-19 (virus ali bolezen)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alkalizíranje (ȋ) kem. |narediti, delati alkalno|: kaj ~ raztopino
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkoholizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alkoholizíranje (ȋ) |dodajati alkohol|: kaj ~ vino
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alocírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alocíranje (ȋ) gosp. razporediti, razporejati: kaj ~ stroške
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst] športnik, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alterírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alteríranje (ȋ) neobč. spremeniti, menjati: kaj ~ glas, sodbo; Tkivo ~a se spremeni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alternírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alterníranje (ȋ) neobč. menjavati se, premenjevati se: V glavni vlogi bosta alternirali dve igralki; alternirati z/s kom/čim ~ s soigralcem; jezikosl. Zveneči soglasniki ~jo z nezvenečimi soglasniki se premenjujejo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aludírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aludíranje (ȋ) izobr. namigovati: na koga/kaj V članku ~a ~ politične razmere
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alunírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aluníranje (ȋ) teh. |pristati na Luni|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amalgamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amalgamíranje (ȋ) |prevleči z amalgamom|: kaj ~ baker; ~ stekloamalgamírati se -am se (ȋ) publ. združiti se, spojiti se: Podjetji sta se amalgamirali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis] iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ambícija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ambiȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ameliorírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amelioríranje (ȋ) izboljšati (zemljišče): kaj z/s čim ~ nerodovitno površino z namakanjem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amerikanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amerikanizíranje (ȋ) kaj ~ način življenjaamerikanizírati se -am se (ȋ) hitro se amerikanizirati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amerikanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
amerikanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
amiti1 [ámiti ȃmim]
nedovršni glagoldojiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amiti2 [āmíti āmgrẹ́m]
ali [amíti amgrẹ́m]
(aniti, an iti) nedovršni glagoltikati se, zadevati
PRIMERJAJ: amtikati, amzadeti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amnestírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amnestíranje (ȋ) pomilostiti: koga ~ obsojenca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija] 2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje 2.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje
3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
STALNE ZVEZE: biološka amortizacija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr] 1. priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije
ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati] 1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amortizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amortizíranje (ȋ) kaj ~ dolg |odplačevati|; ~ hranilno knjižico |razveljaviti|amortizírati se -am se (ȋ) Stroj se bo amortiziral v desetih letih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amortizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
amortizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] 1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amputírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amputíranje (ȋ) ‹odrezati, odstraniti›: komu kaj ~ bolniku nogo nad kolenom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amputírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
amtikati [ȁmtíkati ȁmtíče]
ali [amtíkati amtíče]
(antikati) nedovršni glagoltikati se, zadevati
PRIMERJAJ: amiti2, amzadeti, tikati1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amvzeti se [ȁmvzẹ́ti se ȁmvzámem se]
ali [amvzẹ́ti se amvzámem se]
(anvzeti) dovršni glagolzaščititi, ubraniti, zavzeti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amzadeti [ȁmzadẹ́ti ȁmzadẹ́nem]
ali [amzadẹ́ti amzadẹ́nem]
(anzadeti) dovršni in nedovršni glagoltikati se, zadevati
PRIMERJAJ: amiti2, amtikati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda] zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Analiza povedi: besedne vrste, kategorialne in skladenjske lastnostiPotrebovala bi pomoč pri analizi povedi;
- Nekdo ima streho nad glavo in lepo na toplem živi, v nedeljo se vozi v naravo, za ženo in fička skrbi.
Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; analizíranje (ȋ) (razčlenjevati, presojati): koga/kaj ~ gospodarske razmere; kem. ~ snovi; šah. ~ pozicijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
anatematizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anatematizíranje (ȋ) koga/kaj neobč. ~ nosilce novih idej obsoditi, izobčiti; ver. izobčiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anati glagolPRIMERJAJ: anajoč
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
anati se [ánati se]
nedovršni glagolizogibati se, varovati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anati se nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anati se -am se dovršni in nedovršni glagol1. dov., kogarod. zavestno narediti, da ne pride do stika s kom oz. da osebek česa zaželenega nima več; SODOBNA USTREZNICA: izogniti se, odpovedati se
2. nedov., negotovo, kot slovarski zgled držati skupaj, vzdrževati, obsegati, vsebovati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anati (se) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
anatomȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anatomirati (anotomirati) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
anatomizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anatomizíranje (ȋ) neobč. koga/kaj ~ človekovo ravnanje (nadrobno) razstaviti, razčleniti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
andlati [āndlati āndlam]
nedovršni glagoldelovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
andlati (andlati, antlati) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
andlati nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
andlati -am (andlati, handlati) nedovršni glagol1. kdo; (zoper kaj) z dejanji, dejavnostjo dosegati uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: delati
2. kdo; s kom, s prisl. določilom načina kazati odnos do koga, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
3. kot slovarski zgled kupovati in prodajati dobrine za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovati, kupčevati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén] iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks] dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja] enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati] enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anektírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anektíranje (ȋ) |nasilno priključiti ozemlje|: koga/kaj k/h čemu Hitler je anektiral Avstrijo k Nemčiji; ~ deželo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anestezírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anestezíranje (ȋ) zdrav. (omrtvičiti, omamiti): koga/kaj ~ ranjenca, organ
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
angažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; angažíranje (ȋ) koga/kaj ~ igralce v gledališču zaposliti; ~ vse sile pritegniti, uporabiti; publ. To delo ga je popolnoma angažiralo zaposlilo, prevzeloangažírati se -am se (ȋ) ~ ~ pri delu prizadevati si; angažirati se za kaj ~ ~ ~ spremembe v družbi zavzeti se, zavzemati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
angléžiti -im nedov. -en -ena; angléženje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/ kaj ~ imena slovenskih podjetij; poud. Rad ~i |govori angleško|angléžiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Prvotni prebivalci se ~ijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anglizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anglizíranje (ȋ) angležiti: koga/kaj ~ prebivalstvoanglizírati se -am se (ȋ) angležiti se: Priseljenci so se hitro anglizirali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
animírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; animíranje (ȋ) navdušiti, spodbuditi, razgibati: koga/kaj ~ občinstvo; animírati koga za kaj Animiral jih je za izlet
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
animírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
aniti (an iti, aniti) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
aniti -grem nedovršni glagol samo v 3. osebi, kaj; koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
an iti glagolGLEJ: aniti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
anjemati glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
anjemati se -jemljem se nedovršni glagol kdo; česa delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anketírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anketíranje (ȋ) |zbirati podatke, mnenja|: koga ~ bralce
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anketírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati] odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anonimizírati dovršni in nedovršni glagolz zabrisom osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu narediti, da identitete posameznika iz njega ni (več) mogoče razbrati
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka] manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža] 1. manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
2. manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anonímno prislov [anonímno] takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] 1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anonsírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anonsíranje (ȋ) oglaševati: ~ po časopisih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak] športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anotírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anotíranje (ȋ) kaj neobč. ~ nekaj pripomb (na kratko) zapisati; pravn. ~ meddržavno pogodbo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anotomirati glagolGLEJ: anatomirati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
antedatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antedatíranje (ȋ) |navesti, navajati starejši datum|: kaj ~ potrdilo, prošnjo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón] območje visokega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anticipírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anticipíranje (ȋ) predvideti, predpostaviti: kaj ~ potek dogodkov; gosp. |vnaprej plačati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
antičati glagolPRIMERJAJ: antikati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
antidatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antidatíranje (ȋ); gl. antedatirati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
antifonírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antifoníranje (ȋ) ver. |peti antifone|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
antikati (an tikati, antikati) glagolPRIMERJAJ: antičati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
antikati -čem nedovršni glagol samo v 3. osebi, kaj; koga/česa, koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
an tikati glagolGLEJ: antikati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
antikizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antikizíranje (ȋ) |delati, narediti podobno antičnemu|: kaj ~ arhitekturo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ántilogaritmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ántilogaritmíranje (ȃȋ) mat. kaj ~ enačbo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ántiperspiránt ántiperspiránta samostalnik moškega spola [ántiperspiránt] sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. antiperspirant, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire ‛potiti se’, prevzeto iz lat. perspīrāre ‛dihati, pihati’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
antlati glagolGLEJ: andlati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
antropomorfizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antropomorfizíranje (ȋ) |prisojati, prisoditi čemu človeške lastnosti|: kaj ~ božanstva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
antvertati -am dovršni glagol kot slovarski zgled z besedami se odzvati na vprašanje; SODOBNA USTREZNICA: odgovoriti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anulíranje (ȋ) razveljaviti, uničiti: kaj ~ ček, pogodbo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anvzeti (an vzeti) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
an vzeti glagolGLEJ: anvzeti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
anvzeti se (an vzeti se, anvzeti se) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
an vzeti se glagolGLEJ: anvzeti se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
anvzeti si -vzamem si dovršni glagol kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anzadeti glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
apelerati glagolGLEJ: apelirati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
apelírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apelíranje (ȋ) na koga/kaj za kaj ~ ~ udeležence zborovanja za podporo (javno) pozivati, obrniti se na; ~ ~ čut za pravičnost sklicevati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
apelirati (apelerati, apelirati, apeljerati°) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
apelirati -am nedovršni in dovršni glagol1. kdo; (od česa do česa), na koga/kaj prositi za (pravno) presojo na višji stopnji
1.1 kdo; od česa, od koga/česa h komu/k čemu prositi za ponovno obravnavo česa pred drugim razsojevalcem v upanju na ugodnejšo rešitev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
apelírati na -am na
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
apeljerati° glagolGLEJ: apelirati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
apercipírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apercipíranje (ȋ) dojemati, spoznavati: kaj ~ svoje ravnanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aplavdírati -am dvovid., nedov. -ajóč; aplavdíranje (ȋ) ploskati: komu ~ govorniku
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aplavdírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
aplicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aplicíranje (ȋ) kaj ~ znanje v praksi uporabiti, uveljaviti; aplicirati kaj na koga/kaj ~ čipke na obleko našiti; ~ pravilo na konkreten primer prenesti, prilagoditi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aplicírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
apnáriti -im nedov. apnárjenje (á ȃ) |žgati, prodajati apno|: Dolga leta je apnaril
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
apnáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; apnánje (-àt) (á ȃ) apniti: kaj ~ travnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
apnenéti -ím nedov. apnêni -íte, -èč -éča; -él -éla; apnenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) apneti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
apnéti -ím nedov. ápni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; apnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pri arteriosklerozi žile ~ijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
apníti -ím in ápniti -im nedov. ápni -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -ít in -it; apnjèn -êna in ápnjen -a; apnjênje in ápnjenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj ~ travnik, zemljo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
apostrofírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apostrofíranje (ȋ) koga/kaj v članku ~ domovino, prijatelja ogovoriti, nagovoriti; V uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
apretírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apretíranje (ȋ) kaj čemu proti ~ blago proti mokroti |obdelati|; ~ tkanino (oplemenititi)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aproberati glagolGLEJ: aprobirati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
aprobírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aprobíranje (ȋ) (uradno) odobriti, potrditi: kaj ~ šolske knjige
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aprobirati (aproberati) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
aproksimírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aproksimíranje (ȋ) neobč. (približno) oceniti, določiti: kaj ~ vrednost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
árak áraka samostalnik moškega spola [árak] 1. žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda
2. žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aranžírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aranžíranje (ȋ) kaj ~ izložbo, stanovanje urejevati, opremljati; ~ turistična potovanja organizirati, pripravljati; ~ skladbo prirediti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída] 1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki 1.1. navadno v množini zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: kikiriki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
arati [árati áram]
nedovršni glagol- zastavljati
- drgniti, drobiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
arcnovati glagolPRIMERJAJ: arcnijoč, arcnovan
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati
FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ardrati [árdrati se árdram se]
nedovršni glagolprepirati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ardrati glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ardrati nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ardrati se (adrati (se), ardrati se) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ardrati se -am se (ardrati (se), hardrati se) nedovršni glagol kdo; zoper koga, med kom, s kom medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
arečiti [arečīti arečím]
dovršni glagolpovzročiti
PRIMERJAJ: areč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
arendavati [árendavati
árendavam
]
nedovršni glagoldajati v zakup
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
arestirati glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
arestovati [arestováti arestȗjem]
nedovršni glagolzapirati v ječo, aretirati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aretírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aretíranje (ȋ) |prijeti, odvzeti prostost|: koga ~ osumljenca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aretírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
arfati -am nedovršni glagol kdo; kaj, na čem igrati na arfo
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
argentinizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; argentinizíranje (ȋ) koga/kaj ~ priseljenceargentinizírati se -am se (ȋ) Priseljenci so se hitro argentinizirali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
argón argóna in árgon árgona samostalnik moškega spola [argón] in [árgon] najpogostejši žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Ar
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Argon, angl. argon, frc. argon iz nlat. argon, iz gr. argós ‛nedejaven, lenoben’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
argumentírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; argumentíranje (ȋ) utemeljevati, dokazovati: kaj ~ predlog
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
argumentírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja/ustvarjanja kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
argumentirati glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən] 1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
arháično prislov [arháično] 1. takó, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. takó, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
arhaizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arhaizíranje (ȋ) |delati starinsko|: kaj ~ jezik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
arhivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arhivíranje (ȋ) |dati, prenesti v arhiv|: kaj ~ dokumentacijsko gradivo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
arhivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
arinčati glagolGLEJ: renčati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ariti [? ārim]
nedovršni glagolpričati, dokazovati na sodišču
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aritmetizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aritmetizíranje (ȋ) kaj ~ geometrijski izrek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
armírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; armíranje (ȋ) |okrepiti z mrežo|: kaj ~ nosilni steber; ~ steklo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika] 1. gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna arnika ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aromatizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aromatizíranje (ȋ) kaj ~ domači tobak; ~ kuhano vino odišaviti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aromatizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
arondírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arondíranje (ȋ) |zaokrožiti zemljišča|: kaj ~ polja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
arovati se (arovati (se), aruvati (se)) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
arovati se glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
arovati (se) glagolGLEJ: arovati se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
artikulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; artikulíranje (ȋ) izgovoriti, izgovarjati: kaj ~ glas; neobč. ~ svoje stališče oblikovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola [artroskopíja] 1. iz medicine pregled notranjosti sklepa s posebnim instrumentom, navadno skupaj z operacijo1.1. veda o takem pregledovanju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aruvati glagolGLEJ: rvati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
aruvati (se) glagolGLEJ: arovati se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
aruvati (se) glagolGLEJ: rvati (se)
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
asanírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asaníranje (ȋ) |izboljšati razmere|: kaj ~ okolico mesta; ~ vodnjak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
asfaltírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asfaltíranje (ȋ) kaj ~ cesto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
asfaltírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
asimilírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asimilíranje (ȋ) koga/kaj ~ izkušnje zgodovine sprejemati, usvajati; biol. ~ hrano ‹usvajati›asimilírati se -am se (ȋ) ~ ~ s prvotnim prebivalstvom |spojiti se, zliti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
asistírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asistíranje (ȋ) |strokovno sodelovati, pomagati|: komu ~ primariju pri operaciji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
asistírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski] STALNE ZVEZE: askorbinska kislina ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
asociírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asociíranje (ȋ) |povezovati, združevati z asociacijami|: kaj ~ predstaveasociírati se -am se [iji] (ȋ) neobč. ~ ~ za skupne dejavnosti povezovati se, združevati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
asociírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
asociírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
asortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asortíranje (ȋ) porazdeliti, razvrstiti: kaj ~ knjige po strokah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aspirírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aspiríranje (ȋ) neobč. prizadevati si za, potegovati se za: na kaj ~ ~ angažma; ~ ~ prvo mesto; zdrav. izsesavati; vsesavati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àstigmatízem àstigmatízma samostalnik moškega spola [àstigmatízəm] 1. iz medicine očesna napaka, pri kateri se zaradi neenakomerne upognjenosti roženice pojavi neoster, nejasen vid
2. iz fizike napaka leče, pri kateri imajo žarki, ki se širijo v dveh pravokotnih ravninah, različna gorišča
ETIMOLOGIJA: prevzeto nem. Astigmatismus iz gr. a.. ‛ne..’ + tvorjenka iz gr. stígma ‛točka, madež’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma] kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ášram ášrama samostalnik moškega spola [ášram] zlasti v Indiji središče za učenje duhovnosti, meditacije, joge
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. ashram, nem. Aschram) iz stind. āśrama- ‛bivališče puščavnika’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
atakírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atakíranje (ȋ) neobč. naskakovati, napadati: koga/kaj ~ trdnjavo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
atašêjka atašêjke samostalnik ženskega spola [atašêjka] članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje
ETIMOLOGIJA: ↑ataše
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
atati [átati
átam
]
nedovršni glagolposkušati govoriti; bebljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àtemátski -a -o (ȁȃ) jezikosl. ~ glagol brezpriponski glagolàtemátskost -i ž, pojm. (ȁȃ) jezikosl.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
atentȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aterírati -am dvovid., nedov. -ajóč; ateríranje (ȋ) neobč. pristati: Letalo je prisilno ateriralo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
atestírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atestíranje (ȋ) izdati atest, potrditi: kaj ~ napravo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
atestírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét] 1. športnik, ki se ukvarja z atletiko
2. ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: manj formalno športnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
atlétinja atlétinje samostalnik ženskega spola [atlétinja] športnica, ki se ukvarja z atletiko
ETIMOLOGIJA: ↑atlet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
atomizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atomizíranje (ȋ) razprševati: kaj ~ tekoče gorivoatomizírati se -am se (ȋ) Družba se čedalje bolj ~a cepi, drobi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Atomska navadaPri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
atrazín atrazína samostalnik moškega spola [atrazín] iz agronomije sredstvo za zatiranje škodljivih rastlin, zlasti širokolistnih plevelov in trav
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Atrazin, angl. atrazine, prvotno ime izdelka švicarskega podjetja J. R. Geigy
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
atrofírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atrofíranje (ȋ) zdrav. (upadati, usihati): Koža, mišičje ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
avalírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avalíranje (ȋ) fin. |dati (menično) poroštvo|: kaj ~ menico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
avansírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avansíranje (ȋ) komu kaj ~ obrtniku stroške za nakup materiala |dati naplačilo, predujem|; ~ v službi napredovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
avanzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; avanzíranje (ȋ) star. napredovati (v službi): v kaj ~ ~ praporščaka; avanzirati za kaj ~ ~ prvega delavca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
avivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avivíranje (ȋ) tekst. |poživiti, izboljšati|: kaj ~ tkanino
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
avizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avizíranje (ȋ) neobč. obvestiti, opozoriti: koga o čem ~ potnike o nevarnosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
avskultírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; avskultíranje (ȋ) zdrav. ‹osluškovati›: kaj ~ pljuča
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ávtocenzurírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ávtocenzuríranje (ȃȋ) kaj ~ članek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm] avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neformalno kamper
ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑dom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
avtografírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avtografíranje (ȋ) tisk. |lastnoročno pisati besedilo|: kaj Sestavljavec je stenografsko knjigo avtografiral
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
avtomatizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avtomatizíranje (ȋ) kaj ~ gibe; ~ poslovanje; ~ telefonski promet
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
avtorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avtorizíranje (ȋ) potrditi: kaj ~ novi proizvodni postopek; ~ prevod romana |dati dovoljenje za prevod|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
avtorizírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
ávtovlák ávtovláka samostalnik moškega spola [áu̯towlák] 1. vlak za prevoz potnikov in vozil, zlasti avtomobilov1.1. železniška linija, na kateri vozi tak vlak
ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑vlak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ažurírati1 -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ažuríranje (ȋ) urad. |odpraviti zaostanek|: kaj ~ knjigovodstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ažurírati2 -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ažuríranje (ȋ) krasiti, robiti z ažurjem; mrežiti: kaj ~ prt
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ažurírati1 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
ažurírati2 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja,
iz obrtništva kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
bábi bábi samostalnik ženskega spola [bábi] ljubkovalno mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: babica, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma 1.1. ekspresivno starejša ženska
1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
babičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; babičevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |opravljati babiški poklic, biti babica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
babiti [bábiti bȃbim]
nedovršni glagolbiti babica, tj. pomočnica pri porodih
PRIMERJAJ: babovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
babiti glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
babiti -im nedovršni glagol kdo; komu pomagati pri porodih kot babica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bábiti se -im se nedov. -èč se -éča se; bábljenje (á ȃ) slabš. |družiti se z ženskami|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bábiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaslabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
babljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; babljánje; (-àt) (á ȃ) Otrok ~a; slabš. babljati kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bábnica bábnice samostalnik ženskega spola [bábnica] 1. neformalno, ekspresivno ženska, dekle 1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno baba
2. neformalno, navadno slabšalno zakonska ali zunajzakonska partnerka
ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
babovati [babováti babȗjem]
nedovršni glagoldelovati kot babica, tj. pomočnica pri porodih
PRIMERJAJ: babiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška] 1. poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije1.1. vsaka od takih figur
2. zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna2.1. zlasti v ruskem okolju babica
3. sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj
ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bacníti in bácniti -em dov. bácni -te in -íte; bácnil -íla, bácnit, bácnjen -a; (bácnit) (í/ȋ/á á) star. brcniti, suniti: koga/kaj ~ kamen, psa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bagatelizírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; bagatelizíranje (ȋ) omalovaževati, podcenjevati: koga/kaj ~ probleme
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bagéta bagéte samostalnik ženskega spola [bagéta] dolga ozka štruca navadno belega kruha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. baguette, prvotneje ‛tanka palica, šiba’, iz it. bacchetta, iz bacchio ‛palica’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bágrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bágranje (á; ȃ) kaj ~ zemljo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bagrati glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bagrati se glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bagríti -ím nedov. bágri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bagrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) star. škrlatiti: kaj ~ tkanino
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
baháč baháča samostalnik moškega spola [baháč] 1. kdor se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: manj formalno važič
2. ekspresivno kar s svojimi lastnostmi izstopa, vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje] pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
baháriti -im in baháriti se -im se nedov. bahárjenje (á ȃ) poud. |bahati se|: z/s kom/čim ~ (~) z zmagami; Baharil (se) je (s tem), da je bogat
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
baháštvo baháštva samostalnik srednjega spola [baháštvo] dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahavost
ETIMOLOGIJA: ↑bahač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se] 1. pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se 2.1. ekspresivno izstopati s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. -aj se -ajte se in -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -al se -ala se in -àl se -ála se, -at se in -àt se; báhanje in bahánje; (-at se in -àt se); (á; á ȃ) komu z/s kom/čim ~ ~ prijateljem s svojimi podvigi, s predniki; bahati se pred kom z/s kom/čim ~ ~ ~ gosti z novo obleko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
báhati se -am se
in baháti se -ám se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
bahati se [báhati se
báham se
]
nedovršni glagolbahati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bahávo prislov [bahávo] 1. takó, da se pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem1.1. ekspresivno takó, da se kaže, izraža taka samohvala, izpostavljanje
2. ekspresivno takó, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: ↑bahav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bahávost bahávosti samostalnik ženskega spola [bahávost] 1. dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaštvo
2. ekspresivno lastnost česa, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: ↑bahav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bájanje (ȃ) komu kaj ~ otrokom zgodbe; star. ~ dekletu usodo prerokovati; bajati o kom/čem ~ ~ jari kači
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bájati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
neobčevalno knjižno kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
bajati [bájati bájam]
nedovršni glagolvedeževati, bajati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bajati glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bajati -am nedovršni glagol kdo s pomočjo posebnih sposobnosti napovedovati prihodnje ali razlagati pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bájcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bájcanje (ȃ) neknj. pog. lužiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bájiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; bájenje (á ȃ) bajati: komu kaj ~ (otrokom) zgodbe
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bajsmati glagolGLEJ: basmati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bajsmovati glagolGLEJ: basmovati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bajsrati (bajsrati, bajzrati) glagolPRIMERJAJ: bajsran
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bajzrati glagolGLEJ: bajsrati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bakláti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; baklánje; (-àt) (á ȃ) Kres ~a |močno gori|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bakrenéti -ím nedov. bakrêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; bakrenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) privzdig. Drevje ~i postaja bakrene barve
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bakrenéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
bakríti -ím nedov. bákri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bakrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ pločevino
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bákšiš bákšiša samostalnik moškega spola [bákšiš] 1. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike pričakovana napitnina ali manjša podkupnina za izvedbo storitve, usluge1.1. neformalno manjše plačilo, nagrada, podkupnina sploh
2. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike manjša vsota denarja, ki se da komu kot miloščina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Bakschisch, angl. bakshish, frc. bakchich iz perz. baḫšīš ‛darilo’ iz baḫšīdan ‛dati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balancírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; balancíranje (ȋ); gl. balansirati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balansírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; balansíranje (ȋ) ~ na vrvi; balansirati koga/kaj ~ krožnike; balansirati z/s kom/čim ~ s skodelico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan] 1. zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v kobulastem socvetju in nasproti rastočimi deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis 1.1. korenina te rastline
1.2. zdravilni pripravek iz korenine te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bàle okrnj. glag. (ȁ) pokr. pridi, pojdi: ~ noter
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balerínka balerínke samostalnik ženskega spola [balerínka] navadno v množini nizek poletni ali prehodni ženski čevelj z ravnim podplatom in zaobljenim prednjim delom
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz balerinski čevelj po zgledu angl. ballerina shoe, iz ↑balerina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balín balína samostalnik moškega spola [balín] najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balinček
FRAZEOLOGIJA: ostriči koga na balin, ostrižen na balin ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. it. ballino, furl. balìn ‛žogica’, iz nar. it. balla ‛žoga, krogla’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje] 1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
2. ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balínar balínarja samostalnik moškega spola [balínar] 1. športnik, ki se ukvarja z balinanjem1.1. kdor balina, se z balinanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balínarka balínarke samostalnik ženskega spola [balínarka] 1. športnica, ki se ukvarja z balinanjem1.1. ženska, ki balina, se z balinanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑balinar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balínati balínam nedovršni glagol [balínati] 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko
2. ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balínati -am nedov. -ajóč, -áje; balínanje (ȋ) ~ s sosedom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balíncati -am nedov. -ajóč, -áje; balíncanje (ȋ) pokr. balinati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balínček balínčka samostalnik moškega spola [balínčək] 1. najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balin
2. navadno v množini okrogla rebrasta ploščica z luknjo na sredini, navadno iz gume, za metanje pri igri, podobni balinanju
ETIMOLOGIJA: ↑balin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče] ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; balíranje (í) |stiskati v bale|: kaj ~ krmo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balkanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; balkanizíranje (ȋ) slabš. |uvesti, uvajati pravni nered|: kaj ~ deželobalkanizírati se -am se (ȋ) slabš. Razmere v državi se ~ajo |postajajo neurejene|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balkanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalnov posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
balkanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalno kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] 1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balónar balónarja samostalnik moškega spola [balónar] 1. kdor se ukvarja z balonarstvom
2. manj formalno lažji prehodni plašč s pasom, ovratnikom, gumbi za zapenjanje, navadno iz vodoodpornega blaga; SINONIMI: balonski plašč, manj formalno trenč, manj formalno trenčkot
ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balonáriti -im nedov. balonárjenje (á ȃ) šport. žarg. |leteti z balonom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balónček balónčka samostalnik moškega spola [balónčək] 1. navadno ekspresivno balon, zlasti manjši
2. manjša okrogla tvorba s tanko steno, napolnjena s plinom, zlasti zrakom
3. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balon
4. nekdaj priprava z manjšim balonom za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku ali del te priprave
ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam] 1. kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic
2. ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje
3. smola zlasti iglastih dreves ali grmov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični] STALNE ZVEZE: balzamični kis ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balzamírati balzamíram nedovršni in dovršni glagol [balzamírati] prepajati truplo z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. balsamieren, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balzamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; balzamíranje (ȋ) koga/kaj ~ truplo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balzamírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
balzamirati (balzamirati, polzamirati) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
banálen banálna banálno pridevnik [banálən] 1. ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti1.1. ki se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvaliteten, nezadosten, neutemeljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati] 1. delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno1.1. namenjati čemu premalo pozornosti, pripisovati čemu premajhen pomen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
banalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; banalizíranje (ȋ) |delati, narediti banalno|: koga/kaj ~ dogodek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
banalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
banálno prislov [banálno] 1. takó, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti1.1. takó, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
ETIMOLOGIJA: ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost] 1. stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
2. stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno2.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
STALNE ZVEZE: banalnost zla ETIMOLOGIJA: ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bándati -am nedov. -ajóč, -áje; bándanje (ȃ) neknj. pog. potepati se, popivati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bandažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bandažíranje (ȋ) koga/kaj teh. ~ cev oviti, poviti; zdrav. ~ roko obvezati, obvezovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bandibiti glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bandibovati glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bandičati glagolPRIMERJAJ: bandičan
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bandȋt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bandižati glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bandrati nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bankrotírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bankrotíranje (ȋ) |finančno propasti, iti v stečaj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bankrotírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
banováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; banovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti ban|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp baobába] tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: kruhovec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baobab, angl., frc. baobab iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ‛sadež (mnogih) semen’ iz bū ‛sadež’ in ḥabb ‛seme’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
barakúda barakúde samostalnik ženskega spola [barakúda] 1. večja plenilska morska riba z dolgim trupom srebrnkaste barve in podolgovatim gobcem; primerjaj lat. Sphyraena
2. navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno piranha, navadno slabšalno piranja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barrakuda ali angl. barracuda (in špan. barracuda) iz neznanega jezika, morda taino
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
barantáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; barantánje; (-àt) (á ȃ) slabš. za koga/kaj ~ z mešetarjem za vola |pogajati se (za ceno)|; pešaj. barantati z/s čim ~ z lesom prekupčevati, kupčevati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
barantáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
barantati [barantáti barantȃm]
nedovršni glagolmenjati blago za blago; trgovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bárati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; báranje (ȃ) star. vprašati, spraševati: koga kaj ~ soseda, kje je bil; barati za koga/kaj ~ ~ mnenje; ~ ~ soseda; barati po kom/čem ~ ~ gospodarju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
barati [bȃrati bȃram]
dovršni in nedovršni glagolkoroško vprašati, barati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
barati glagolPRIMERJAJ: baran
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
barbarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; barbarizíranje (ȋ) koga/kaj ~ razmerebarbarizírati se -am se (ȋ) Antična umetnost se je barbarizirala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
barbarizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
barbarizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
barbati [bȃrbati bȃrbam]
nedovršni glagolbarvati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
barbati barbam
nedovršni glagolbarvati
sma ƀàːrƀalẹ z arẹ́ːxavm̥ ƀìəjm̥ [...] màː ˈto je prìːšwa rúːsa ƀàːrƀa ˈwən
bardírati nedovršni in dovršni glagoliz gastronomije ovijati meso s slanino pred peko
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
barétka barétke samostalnik ženskega spola [barétka] čepica z mehkim okroglim ploščatim oglavjem, ki se navadno povezne na eno stran
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barett ali it. berretta iz srlat. bereta, birretum ‛vrsta ploščate čepice’, iz lat. birrus ‛kratek plašč s kapuco’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu
ETIMOLOGIJA: ↑barrique
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
báriti -im tudi baríti -ím nedov. -i -ite tudi bári -íte, -èč -éča; -il -ila tudi -íl -íla, -it tudi -ít, bárjen -a tudi barjèn -êna; bárjenje tudi barjênje; (-it tudi -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ mesne izdelke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bariti glagolPRIMERJAJ: barjen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
baritírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; baritíranje (ȋ) papir. kaj ~ papir
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
barnati dvovidski glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
barnati -am dovršni in nedovršni glagol kot slovarski zgled opomniti, opominjati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
barokizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; barokizíranje (ȋ) kaj ~ gotsko stavbo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bárski1 bárska bársko pridevnik [bárski] STALNE ZVEZE: barska miza, barska žlica, barski stol ETIMOLOGIJA: ↑bar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bárvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bárvanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ steno z zeleno barvobárvati se -am se (ȃ) Listje se ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bárvati -am
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
bárvati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
básati bášem tudi básati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte, bašóč tudi -ajóč, basáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; básanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ orehe v žep tlačiti; ~ puško nabijati; knj. pog. basati kaj z/s čim ~ nahrbtnik z jabolki polniti; brezos., knj. pog. basati koga Na koncu meseca jih zmeraj ~e so v stiski za čas, denarbásati se bášem se tudi básati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus, na vlak tlačiti se, riniti se; knj. pog. basati se z/s čim ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti potico|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
básati bášem
tudi básam
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
basati [básati bȃsam]
in [bȃšem]
nedovršni glagolpolniti, nabijati orožje s strelivom; basati
PRIMERJAJ: fasati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
basati -am nedovršni glagol kot slovarski zgled tlačiti, polniti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
básati se bášem se
tudi básam se
nedovršni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
basírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; basíranje (ȋ) peti bas
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
basmati (bajsmati) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
basmovati (bajsmovati) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
básniti -im nedov. -èč -éča; básnjen -a; básnjenje (ȃ) neobč. bajati: komu kaj ~ otrokom zgodbe
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bastardírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bastardíranje (ȋ) biol. križati: koga/kaj ~ rž in oves; bastardirati koga/kaj z/s kom/čim ~ žrebca z oslico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bati bojim nedovršni glagol samo v nizu glagolov in v pesmih1. kdo; koga/česa, pred čim čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; kogarod., kogatož. čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bátinati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bátinanje (ȃ) koga javno ~ tatu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
báti se bojím se nedov. bój se -te se, -èč se -éča se, zastar. bojé se; bál se bála se; (bàt se) (á í) koga/česa ~ ~ sovražnika, toče; ~ ~ kaj začeti; ~i ~, da bo brat umrl; ~i ~, da ne bi brat umrl; omilj. ~im ~, da ni tako |menim, prepričan sem|; Nič se ne boj; poud. Ne boš mi ušel, ne boj se |nikar ne misli|; bati se za koga/kaj ~ ~ ~ otroka; ~ ~ ~ službo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
báti se bojím se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa Boji se kazni/smrti.2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
bati se [báti se bojím se]
nedovršni glagolbati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bati se glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bati se nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bati se bojim se nedovršni glagol1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bati (se) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
báti se za bojím se za
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj Starši se bojijo za otroke.1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
batriviti nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
batriviti -im nedovršni glagol kot slovarski zgled tolažiti, opogumljati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
báviti se -im se nedov. -èč se -éča se; bávljenje (á ȃ) pešaj. ukvarjati se: z/s kom/čim ~ ~ s financami
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
báviti se bȃvim se nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
báviti se z/s -im se z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
bávkati -am tudi bávkati bávčem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; bávkanje (ȃ; ȃ) Srnjak ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bavkati [bȃvkati bȃvkam]
nedovršni glagologlašati se s kratkim laježem; bevkati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bavkati glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bazilísk bazilíska samostalnik moškega spola [bazilísk] 1. mitološko bitje s trupom kače ali kuščarja in perutmi, ki ubija s pogledom
2. iz zoologije kuščar zelenkaste ali rjavkaste barve, ki lahko po zadnjih nogah krajši čas teče po vodi, živeč v Srednji Ameriki in severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Basiliscus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Basilisk in) lat. basiliscus iz gr. basilískos, ‛vrsta kače’, prvotno ‛kraljič’, iz basileús ‛kralj’, ker je bazilisk veljal za kralja kač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bazírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bazíranje (ȋ) publ. imeti kaj za osnovo, temeljiti: na kom/čem Industrija ~a ~ domačih surovinah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bazírati na -am na
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.
2.
kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
bazniti [baznīti báznem]
dovršni glagolzbosti, dregniti
PRIMERJAJ: bezati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bdéti -ím nedov. bdì bdíte, bdèč bdéča; bdèl/bdél bdéla, bdèt/bdét; bdênje; (bdèt/bdét) (ẹ́ í); gl. bedeti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
beat -a m [bȋt]
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bebljáti -ám [bə in be] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bebljánje; (-àt) (á ȃ) Pijanec ~a; slabš. bebljati kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
becáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; becánje; (-àt) (á ȃ) pokr. brcati, suvati: koga/kaj ~ konja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
becati [bǝcáti bǝcȃm]
nedovršni glagolbrcati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
beckáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; beckánje; (-àt) (á ȃ) v koga/kaj ~ ~ luknjo drezati, bezati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 32120 zadetkov.