virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani telesni temperaturi
virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani telesni temperaturi
virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani telesni temperaturi
hú1medmet
1. ponovljeno posnema glas pri glasnem izdihovanju, sopihanju
1.1.tudi s ponovljeno črko u, ponovljeno posnema glas sove
1.2.ponovljeno, izgovarja se z večjo jakostjo posnema zategel zvok trobila
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glasno izdihovanje; glas sove tako kot nem.huu, huhu, angl.whoo in posamostaljeno nem.Uhu‛sova uharica’, švic. nem.Huw(e), ↑uuu
cíkel cíkla; incíklussamostalnik moškega spola[cíkəl]
1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
2. kot samostalnik, ponovljeno glas pri smejanju, navadno glasnem
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, tako kot npr. stind., gr., stvnem.ha ha, lat.(ha)hahae, hrv., srb.hȁ-hȁ, rus.ha-há, nem.haha, angl.ha ha, ha-ha
2. neformalno, slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalnoprašič, slabšalnopujs
3. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalnopodgana, neformalno, slabšalnoprase, neformalno, slabšalnoprasica, slabšalnoprašič, slabšalnopujs
2. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalnopodgana, neformalno, slabšalnoprase, neformalno, slabšalnoprasec, slabšalnoprašič, slabšalnopujs
2.1.neformalno, slabšalno kar vzbuja odpor, jezo, čustveno prizadetost
4. ponovljeno uporablja se, ko Božiček govori z ljudmi ali ko ga kdo posnema
5. kot samostalnik, ponovljeno glas pri glasnem smejanju, krohotanju
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, zlasti moškem, tako kot npr. rus.ho, nem.ho, angl.ho; v 4. pomenu prevzeta iz amer. angl.ho
3. skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Duett) iz it.duetto, manjšalnice od ↑duo - več ...
folklóra folklóresamostalnik ženskega spola[folklóra]
1. celota znanja, pripovedi, umetniškega ustvarjanja, običajev, ki se prenaša, ohranja med ljudmi iz roda v rod kot odraz duhovne kulture naroda, določenega področja
1.1. umetniška dejavnost, ki se ukvarja s poustvarjanjem takih prvin duhovne kulture, zlasti glasbe, plesa, pripovedi
1.2. umetniška skupina, ki se ukvarja s poustvarjanjem takih prvin duhovne kulture, zlasti glasbe, plesa, pripovedi
2. ekspresivno vzorci mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivnofolkloristika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Folklor) iz angl.folklore iz folk‛narod, ljudstvo’ + lore‛znanje, poznavanje, nauk, znanost’ - več ...
ETIMOLOGIJA: verjetno iz hikati‛kolcati, ihteti’, kar je kakor ikati iz imitativnih besed hi, i, ki posnemata pri kolcanju in ihtenju nastale glasove, podobno nem.hick - več ...
hinávski hinávska hinávskopridevnik[hináu̯ski]
1. ki skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
1.1. ki kaže, izraža tako skrivanje pravih namenov
3. ekspresivno ne potekati, delovati gladko, brez težav, imeti očitne pomanjkljivosti
FRAZEOLOGIJA: postelja škriplje, škripati z zobmi ETIMOLOGIJA: = cslov.skripati, hrv., srb.škrípati, češ.skřípat < pslov.skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv.skripstêt - več ...
arháičnoprislov[arháično]
1. takó, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. takó, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
1. tudi z večkrat ponovljeno črko e posnema glas ovce
2. tudi z večkrat ponovljeno črko e, slabšalno izraža, da govorec komu pripisuje nesposobnost samostojnega razmišljanja in nekritično podrejanje, sledenje, zlasti oblasti
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas ovce
1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka
1.1.ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
2. navadno podvojeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen
2.1.ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
3. kot členek, podvojeno, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, tako kot npr. hrv., srb.hȉ, rus.hi, nem.hi
klénost klénostisamostalnik ženskega spola[klénost]
1. ekspresivno lastnost koga, da je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju
2. ekspresivno lastnost koga, da je v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje
2.1.ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako zglednost, ustreznost
3. ekspresivno lastnost česa, da dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
4. lastnost česa, da dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto
patriarhát patriarhátasamostalnik moškega spola[patrijarhát]
1. družbena ureditev, v kateri imajo vodilno vlogo moški
2. najpomembnejša, samostojna upravna enota v Pravoslavni cerkvi, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju
3. območje pod oblastjo predstojnika pomembnejše nekdanje nadškofije v Rimskokatoliški cerkvi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Patriarchat, prvotno ‛ozemlje pod patriarhovo oblastjo’, iz srlat.patriarchatus, iz gr.patḗr‛oče’ + tvorjenka od gr.árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
prehlàd prehládasamostalnik moškega spola[prehlàt prehláda]
virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani telesni temperaturi
2. v obliki prehladiti ustvariti pogoje, v katerih kdo lahko zboli za prehladom
2.1. ustvariti pogoje, v katerih se sluznica lahko vname
3. manj formalno ne vzhajati zaradi prenizke temperature, nihanja temperature
ETIMOLOGIJA: ↑hladiti
repík repíkasamostalnik moškega spola[repík]
1. zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cvetovi v klasastem socvetju ali del te rastline; primerjaj lat.Agrimonia eupatoria; SINONIMI: iz botanikenavadni repik
ETIMOLOGIJA: = nar.hrv., srb.vékati‛vreščati’, rus.vjákatь‛jokati, čvekati’, iz onomatopeje pslov.*vę, ki posnema pri jokanju nastale glasove - več ...
1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa
ép épasamostalnik moškega spola[ép]
1. dolga pripovedna pesnitev, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi; SINONIMI: privzdignjenoepos
2. filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ekspresivnoepika, ekspresivnoepopeja, ekspresivnoepos
3. ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivnoepika, ekspresivnoepopeja
4. ekspresivno dolga pripoved, ki je zaradi obravnavanja številnih, navadno manj pomembnih podrobnosti dolgočasna, nezanimiva
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Epos) iz gr.épos‛pripoved’, prvotneje ‛beseda, izraz, govor, reklo, obljuba’, iz ide.*u̯eku̯-‛govoriti’, tako kot lat.vōx, stind.vāk-‛beseda, govor, glas’ - več ...
glágol glágolasamostalnik moškega spola[glágol]
1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku povedek, izraža vid, čas, vezljivost, naklon in način ter označuje dejanja, procese in stanja
1.1.iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
samospèv samospévainsamospév samospévasamostalnik moškega spola[samospèu̯ samospéva]in[samospéu̯ samospéva]
iz glasbene umetnosti skladba za glas in klavir
ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑spev
simfoníja simfoníjesamostalnik ženskega spola[simfoníja]
1. iz glasbene umetnosti skladba za simfonični orkester, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki
2. ekspresivno skupek, celota čutnih zaznav, vtisov, ki so v urejenem, zaželenem, estetskem razmerju
2.1.ekspresivno lastnost česa, da ima dele v takem razmerju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Sinfonie, Symphonie) iz it.sinfonia < lat.symphōnia, prevzeto iz gr.symphōnía‛sozvočje’, iz gr.syn‛skupaj, z’ + izpeljanke iz gr.phōnḗ‛glas, zvok’ - več ...
sonét sonétasamostalnik moškega spola[sonét]
pesem iz dveh kvartin in dveh tercin, sestavljenih navadno iz jambskih enajstercev
STALNE ZVEZE: magistralni sonet, repati sonet ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it.sonetto in provans.sonet iz stfrc.sonet‛(v verzih peta) pesmica’, iz son‛glas, zvok’ - več ...
2. ki je v zvezi s satiro
žálibógmedmet
1. starinsko izraža, da govorec obžaluje, kar je vsebina povedanega
2. kot členek, starinsko izraža govorčevo mnenje, da vsebina povedanega ni dobra, ugodna
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.žȁlibog, pogosteje z zvalnikom žȁlibože, iz velelnika od *žaliti‛biti žal, obžalovati, pomilovati’ + ↑bog
kvákati kvákamnedovršni glagol[kvákati]
1. oglašati se z nizkimi, odsekanimi, enakomernimi glasovi, značilnimi za žabo
2. slabšalno govoriti, zlasti prekomerno, nesmiselno in po nepotrebnem
3. slabšalno govoriti v pogovornem jeziku Ljubljane in njene okolice
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.kvákati, rus.kvákatь, češ.kvákat < pslov.*kvakati, iz onomatopeje kvak, ki posnema glas žabe - več ...
1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico