čehljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj po čem ~ konja po glavičehljáti se -ám se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ glavi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
črepínja -e ž (ȋ)
1. ~e krožnika; neknj. pog. pomiti ~e posodo
2. anat. lobanjski svod; nizk. udariti koga po ~i po glavi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
óhrovt -a m, snov. (ọ̑) saditi ~; vrtn. brstični ~; števn., knj. pog. kupiti dva ~a dve glavi ohrovta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
písker -kra m (í) neknj. pog. lonec; nizk. lopniti koga po ~u |po glavi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
soláta -e ž, snov. (ȃ) sadike ~e; mehkolistna ~; čistiti ~o; jesti ~o; fižol v ~i; slabš. ~ iz časopisov in drugega papirja |neurejeno gradivo|; števn., knj. pog. kupiti dve ~i dve glavi solate
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehibíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
bóžati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóžanje (ọ̑) koga/kaj po čem ~ otroka po glavi; neobč. Veter ~a lica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
brenčáti -ím nedov. brénči -íte in brênči -íte, -èč -éča; brénčal -ála in brênčal -ála, brénčat in brênčat, -án -ána; brenčánje; (brénčat in brênčat) (á í) Čebela, muha ~i; poud. brenčati kaj ~ pesem |mrmraje peti|; poud. brenčati za kom ~ ~ dekletom |prizadevati si za ljubezensko naklonjenost|; brezos. brenčati komu V glavi mu ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
brnéti -ím nedov. bŕni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; brnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Struna ~i; brezos. brneti komu V glavi mi ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
bučáti -ím nedov. búči -íte, -èč -éča; búčal -ála, búčat; bučánje; (búčat) (á í) Morje ~i; brezos. bučati komu V glavi mi ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
bútati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bútanje (ú ȗ; ȗ) poud.: Topovi ~ajo |zamolklo streljajo|; Srce ~a |močno bije|; knj. pog. butati koga/kaj ~ sošolca s komolcem suvati, dregati; butati ob kaj Valovi ~ajo ~ obalo; poud. butati po čem ~ ~ vratih |močno udarjati|; knj. pog. butati z/s čim ~ z vrati loputati; brezos., poud. butati komu V glavi mu ~a |čuti topo bolečino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
čeháti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čehánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj po čem ~ konja po glavi; pokr. Vihar ~a veje trga, lomi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
čofáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čofánje; (-àt) (á ȃ) z/s čim po čem ~ z veslom po gladini; poud. čofati koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |plosko udarjati|; poud. čofati po čem Otroci ~ajo ~ blatu |hodijo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
čohljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čohljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj ~ psa po glavi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
gláditi -im nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla, glájen -a tudi glajèn -êna; glájenje tudi glajênje (á ȃ) koga/kaj ~ papir; ~ si brado; poud. ~ spore |pomirjati|; gladiti koga/kaj po čem ~ otroka po glavigláditi se -im se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ bradi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
glavíti se -ím se in gláviti se -im se nedov. glávi se -íte se in -i se -ite se, -èč se -éča se; -íl se -íla se in -il se -ila se; glavljênje in glávljenje; (-ít se/-ìt se in -it se) (í/ȋ í; á ȃ) Zelje se še ~i |dela glave|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
homotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; homotánje; (-àt) (á ȃ) redk. komu kaj ~ konjem grivo motati, mešatihomotáti se -ám se (á ȃ) redk. komu Nekaj se mu ~a po glavi mota
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
izrástek -tka m (ȃ) ~ na plečih, na glavi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
izvalíti -ím dov. izválil -íla, nam. izvalít/izvalìt; drugo gl. valiti2 (í/ȋ í) kaj Koklja je izvalila deset piščancevizvalíti se -ím se (í/ȋ í) Račke so se že izvalile; poud. To se je izvalilo v tvoji glavi |si si ti izmislil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
koléšček -čka m (ẹ̑) manjš. igrača na ~ih; šalj. Manjka mu en ~ v glavi |Je nekoliko čudaški|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
kráspati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kráspanje (ȃ) pokr. praskati: koga/kaj ~ rano; ~ s krempljikráspati se -am se (ȃ) pokr. praskati se: ~ ~ po glavi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
krêsniti -em tudi kresníti in krésniti -em dov. -i -ite tudi krésni -te in -íte; -il -ila tudi krésnil -íla, -it tudi krésnit, krêsnjen -a tudi krésnjen -a; krêsnjenje tudi krésnjenje; (-it tudi krésnit) (é ȇ; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) ob kaj Rezilo ~e ~ kamen; kresniti po čem ~ z vžigalico po škatlici; poud. kresniti koga po čem ~ malopridneža po glavi |udariti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
mánjkati -am nedov. -ajóč, -áje; mánjkanje (ȃ) Na polici ~ajo štiri knjige; manjkati komu Tu mu ničesar ne ~a; šalj. ~a mu eno kolesce v glavi |je nekoliko čudaški|; s smiselnim osebkom v rod. Zmeraj mu ~a denarja; poud. Samo tega še ~a |To bo stanje še poslabšalo|; manjkati do česa Do roba ~a še 2 cm je še 2 cm; Do svitanja ~a še pet ur je še pet ur; brezos., poud. Malo je manjkalo, pa bi bil padel |Skoraj bi bil padel|mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
melóna -e ž (ọ̑) tri ~e; šalj. gospod z ~o na glavi |s polcilindrom|; snov. jesti ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
osmodíti -ím dov. osmódil -íla, nam. osmodít/osmodìt; osmojênje; drugo gl. smoditi (í/ȋ í) koga/kaj Slana je osmodila žito; ~ si lase; poud. Sonce ga je hudo osmodilo |opeklo|; poud. osmoditi koga/kaj po čem ~ nepridiprava po glavi |udariti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
osmolíti -ím dov. osmólil -íla, nam. osmolít/osmolìt; osmoljênje; drugo gl. smoliti (í/ȋ í) koga/kaj ~ čoln; poud. osmoliti koga/kaj po čem ~ poredneža po glavi |udariti|osmolíti se -ím se (í/ȋ í) poud. |prevarati se, zmotiti se|: z/s kom/čim ~ ~ s kupčijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ostáti ostánem dov. -i -íte; -àl -ála; (-àt) (á ȃ)
1. |ne prenehati biti, se nahajati|: ~ na deželi; poud.: ~ na cesti |ne dobiti službe, stanovanja|; Nič mu ne ~e v glavi |ničesar si ne more zapomniti|; knj. pog. ~ doma zaradi otrok |ne zaposliti se|; Ustvarjalni dosežki ~ejo |ne prenehajo biti, obstajati|; Hrana vsak dan ~e; poud. Mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu |popolnoma|; Sprejemni izpiti ~ejo |ne bodo odpravljeni|; Napovedana predstava ~e
2. pomožniški pomen ~ poštenjak, poud. mož beseda |kdor naredi, kar je bilo obljubljeno|; ~ buden; ~ brez denarja; ~ na miru, pri miru; brezos. Ostalo bo še naprej mraz
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
otrníti otŕnem dov. otŕni -íte; otŕnil -íla, otŕnit, otŕnjen -a; otŕnjenje; (otŕnit) (í/ȋ ŕ) kaj ~ svečo; star. ~ solzo otreti, obrisati; pokr. otrniti koga po čem ~ koga po glavi udariti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
pádati -am nedov. -ajóč, -áje; pádanje (á ȃ; ȃ) opotekati se in ~; ~ v prepad; ~ vznak, naprej; Na tem mestu ~a kamenje; poud. Na zemljo ~a noč |noči se|; Ponoči ~a rosa; Zračni tlak ~a; publ. Tolar ~a |Vrednost tolarja se manjša|; poud. Trdnjave so padale ena za drugo |so jih zavzemali|; publ. Padala so vprašanja vpraševali so; padati v kaj poud. ~ ~ duševne krize |večkrat doživljati duševne krize|; knj. pog. ~ ~ nezavest omedlevati; knj. pog. ~ ~ sobo drug za drugim nepričakovano prihajati; padati po kom/čem Kaplje ~ajo ~ dežniku; poud.: Pesti so padale po hrbtu |udarjale|; ~ ~ nasprotnikih |napadati jih|; brezos., poud.: Padalo je po glavi, hrbtu, rokah |tepli so jih|; Kaže, da bo padalo |deževalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
plêsti plêtem nedov., 3. os. mn. tudi pletó, -i -íte, -óč; plêtel -tla in plétel plêtla, star. plèl plêla, plèst/plêst, pletèn -êna; pletênje; (plèst/plêst) (é) komu kaj ~ otroku jopico; poud. ~ v glavi nov načrt |snovati|; poud. plesti kaj proti komu/čemu Kaj ~eš proti njemu; poud. plesti kaj o kom/čem ~ laži o sosedih; ~ pogovor o filmu |pogovarjati se, govoriti|plêsti se plêtem se (é) poud. o kom/čem O njem se ~ejo čudne zgodbe |se širijo, nastajajo|; Pogovor se je pletel o knjižnem jeziku |govorili so, se pogovarjali|; poud. Kaj neki se ~e tam doli |dogaja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
pobíti -bíjem dov., nam. pobít/pobìt; pobítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) koga/kaj ~ fanta na tla; ~ kozarce; poud. ~ trditve |ovreči|; ~ žival ubitipobíti se -bíjem se (í ȋ) ~ ~ po glavi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
počehljáti -ám dov. počehljánje; drugo gl. čehljati (á ȃ) koga/kaj po čem ~ kravo po vratupočehljáti se -ám se (á ȃ) po čem ~ ~ ~ glavi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
póčiti -im dov. -en -ena; póčenje (ọ́ ọ̑) V temi je nekaj počilo; poud.: ~ s puško |ustreliti|; počiti koga/kaj ~ balon; poud. ~ tatu s kolom po glavi |udariti|; poud. počiti od česa ~ ~ smeha |močno, glasno se zasmejati|; brezos., poud. Kmalu bo počilo |prišlo do spopada|póčiti se -im se (ọ́ ọ̑) knj. pog.: ~ ~ v naslanjač sesti; Spet sta se počila se sprla, se stepla
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
počoháti -ám in počóhati -am dov. počohánje in počóhanje; drugo gl. čohati (á ȃ; ọ̑) koga/kaj ~ psa za ušesipočoháti se -ám se in počóhati se -am se (á ȃ; ọ̑) nizk. ~ ~ po glavi |popraskati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
podŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, podŕgnjen -a; podŕgnjenje (ŕ ȓ) kaj z/s čim ~ ribe s česnom; podrgniti ob kaj Avto je podrgnil ob ograjo; podrgniti z/s čim po čem ~ z nožem po mizipodŕgniti se -em se dov. (ŕ ȓ) ob kaj ~ ~ ~ plot; podrgniti se po čem ~ ~ ~ glavi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
práskati -am nedov. -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; práskanje (á) koga/kaj ~ boleče mesto; Prah ga ~a v grlu; praskati po čem ~ ~ vratih; Ta mačka ~apráskati se -am se (á) po čem ~ ~ ~ glavi; poud. praskati se z/s kom |bojevati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
pri [poudarjeno prí] predl. z mest., nasprotnostni par je od
1. mestovni prostorski sedeti ~ mizi; vstopiti ~ sprednjih vratih; bitka ~ Sisku; biti ~ vojakih; hoditi ~ robu ceste ob
2. časovni ~ pouku je nepazljiv; ~ slovesu so vsi jokali; sprehajati se ~ mesečini; Ne motite me ~ delu; ~ petdesetih je začel kaditi
3. vezljivostni obisk ~ prijatelju; priseči ~ Bogu; varčevati ~ hrani; omilj. spati ~ dekletu |spolno občevati z dekletom|
4. vzročnostni spotiti se ~ teku; ~ vsem bogastvu je nesrečen |čeprav je zelo bogat|
5. določevalni zob ~ brani; stikalo ~ elektromotorju
6. povedkovniški biti ~ pameti, zavesti, zdravju; pustiti ~ miru
7. medmetni ~ moji duši
8. količinski, poud.: glava ~ glavi |veliko ljudi skupaj|; človek ~ človeku |veliko ljudi skupaj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
prilégati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; priléganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu/čemu Kapa se ~a glavi; neobč.: Zjutraj se mi ~a spanje mi prija; Temne barve se ji bolj ~ajo kot svetle ji bolj pristajajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
prismodíti -ím dov. prismódil -íla, nam. prismodít/prismodìt; drugo gl. smoditi (í/ȋ í) kaj ~ mleko; poud. prismoditi koga po čem ~ nasprotnika po glavi |udariti|; poud. prismoditi komu kaj ~ vsiljivcu klofuto |dati|prismodíti se -ím se (í/ȋ í) Mleko se je prismodilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
razbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razbíjanje (í) kaj ~ skalo; slabš. ~ enotnost |povzročati neenotnost|; razbijati ob kaj Konji ~ajo ~ tla; razbijati po čem ~ ~ vratih; poud. Srce ji ~a |močno bije|; brezos. V glavi mi ~arazbíjati se -am se (í) Skale se kotalijo in ~ajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
rojíti -ím nedov. rôji -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít; rojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) Čebele ~ijo; poud. To mi že dolgo ~i po glavi |O tem že dolgo premišljam|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
snováti snújem nedov. snúj -te, snujóč, snováje; -ál -ála, -át, -án -ána; snovánje; (-àt) (á ú) kaj ~ maščevanje; neobč. ~ stranko ustanavljati; snovati kaj proti komu Nekaj ~uje proti namsnováti se snújem se (á ú) neobč. nastajati, pojavljati se: Nejasni načrti se mu ~ujejo po glavi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
sráčji -a -e (ȃ) ~ mladič; slabš. imeti ~e gnezdo na glavi |neurejene, razmršene lase|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
státi2 stojím nedov. stój -te, -èč -éča; stál -a, stát; stánje; (stàt/stát) (á í)
1. ~ pred hišo; ~ na glavi; knj. pog. ~ na lastnih nogah biti samostojen; poud. Tako je, odkar svet ~i |od nekdaj|
2. Miza ~i postrani; poud.: Palača še danes ~i |je, obstaja|; Sonce ~i že visoko |je|; Nova šola že ~i |je že sezidana|; publ.: ~ na svojem stališču → imeti svoje mnenje; ~ na voljo komu → biti na voljo
3. Stroji v tovarni ~ijo |ne obratujejo|; Odcedek pustimo ~ nekaj dni; knj. pog.: To pecivo dalj časa ~i je užitno; Vlak ~i na vsaki postaji ustavlja; Podjetje finančno slabo ~i → je v slabem finančnem položaju; knj. pog. stati komu Obleka ji slabo ~i pristoji, pristaja; publ. stati pred čim ~ ~ izbiro morati izbirati; ~ ~ težavno nalogo imeti, biti pred; voj. Četa, stoj |ustavi se|; Stojte, nisem še vsega povedal |počakajte|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
šuméti -ím nedov. šúmi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; šumênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Slap ~i; poud. Množica ~i v dvorani |je|; šumeti z/s čim ~ s papirjem; brezos. V čebelnjaku je šumelo; šumeti komu V glavi mi ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
telébniti -em in telêbniti -em dov. telébnjen -a in telêbnjen -a; telébnjenje in telêbnjenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) poud. ~ vznak |stežka, nerodno pasti|; star. telebniti koga/kaj po čem ~ vsiljivca z gorjačo po glavi močno udariti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
tréskniti -e dov. trésknjen -a (ẹ́ ẹ̑) Med nevihto je večkrat tresknilo; os., poud. Granata ~e |da močen, rezek glas|; poud. treskniti koga/kaj po čem ~ napadalca po glavi |močno udariti|; treskniti ob kaj ~ ~ skalo |silovito se zadeti|; treskniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|; ~ na tla |plosko pasti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
trésniti -e dov. trésnjen -a; trésnjenje (ẹ́ ẹ̑)
1. v kaj Tresnilo je v gospodarsko poslopje
2. os., poud. tresniti koga/kaj ~ fanta ob tla |silovito vreči|; poud. tresniti koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |močno udariti|; poud. tresniti ob kaj Val je tresnil ob skalo |silovito udaril|; neobč. tresniti v kaj Strela je tresnila v drevo udarila; poud. tresniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
tréščiti -i dov. -en -ena; tréščenje (ẹ́ ẹ̑)
1. Zagrmelo je in treščilo; treščiti v koga/kaj Treščilo je v senik
2. os., poud. Blizu je treščila granata |eksplodirala|; poud. treščiti koga/kaj ~ fanta skozi vrata |s silo vreči|; poud. treščiti koga/kaj v kaj ~ nasprotnika v obraz |močno udariti|; poud. treščiti koga/kaj po čem ~ nasprotnika po glavi |močno udariti|; poud. treščiti ob kaj pri padcu ~ ~ skalo |silovito zadeti|; treščiti v koga/kaj Strela je treščila v senik; poud. Skoraj bi treščil vanj |se zaletel|; poud.: ~ na tla, po tleh |pasti|; nenadoma ~ ~ hišo |nepričakovano priti|tréščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud.: Fantje so se treščili |spopadli|; ~ ~ v morje |skočiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
usékati -am dov. -an -ana; usékanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ prehod med skalami; poud. usekati koga po čem ~ pretepača po glavi |udariti|; poud. usekati po kom/čem ~ ~ sovražniku |napasti ga|; poud. ~ mimo pri presoji težav |ne zadeti bistva|usékati jo -am jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |hitro iti, oditi|: ~ ~ proti domuusékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v roko; knj. pog. ~ ~ pri štetju zmotiti se; poud. usekati se z/s kom/čim ~ ~ s policijo |spopasti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
vtisnína -e ž (í) ~ na kavču; zdrav. ~ na glavi |vboklina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
zabútati -am dov. zabútanje (ú; ú ȗ) ob kaj Vrata so zabutala ob podboje; poud. zabutati po čem ~ ~ vratih |glasno udariti|; poud. Topovi so zabutali |začeli zamolklo streljati|; brezos., poud. zabutati komu V glavi ji je zabutalo |jo je topo zabolelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
zakljúvati -am in zakljúvati -kljújem tudi zakljuváti -kljúvam in zakljuváti -kljújem dov., nam. zakljúvat tudi zakljuvàt; zakljúvanje in zakljuvánje; drugo gl. kljuvati (ú; ú; á ú; á ú) v kaj Kokoši ~ajo ~ zrnje; zakljuvati po čem Žolna ~a ~ deblu; poud. zakljuvati komu V duši mu je zakljuval dvom |ga vznemiril|; brezos. V glavi mi je zakljuvalo |sem začutil ostro bolečino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
zapráskati -am dov. -al -ala tudi -ála; zapráskanje (á) Pes je zapraskal po vratih; slabš. ~ svoj podpis |podpisati se|; zapraskati z/s čim po čem ~ z nožem po zidu; brezos. V grlu ga je zapraskalozapráskati se -am se (á) po čem ~ ~ ~ glavi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
zasnováti -snújem dov., nam. zasnovàt; zasnovánje; drugo gl. snovati (á ú) kaj ~ govor; neobč. ~ podjetje ustanoviti; neobč. zasnovati kaj na čem ~ teorijo na ugotovitvah sodelavcev utemeljitizasnováti se -snújem se (á ú) komu V glavi se mu je zasnoval načrt
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
zašuméti -ím dov.; drugo gl. šumeti (ẹ́ í) Gozd ~i; poud. Množica je zašumela |se začela oglašati|; zašumeti z/s čim ~ s papirji; brezos. V grmu je zašumelo; zašumeti komu V glavi mu je zašumelo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
zavijáča -e ž (á) nardp. nositi belo ~o na glavi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
zazvenéti -ím dov. zazvenênje; drugo gl. zveneti1 (ẹ́ í) Kovina ~i; Pesem je zazvenela; poud. Po ulici so zazveneli koraki |so se zaslišali|; s smiselnim osebkom, poud. zazveneti komu Od udarca mu je zazvenelo v glavi |Dobil je občutek zvenenja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
zmêsti1 zmêdem tudi zmésti zmédem dov. zméden -a; zmedênje tudi zmédenje; drugo gl. mêsti1 (é; ẹ́) koga/kaj ~ govornika z vprašanji; To je zmedlo pojme o poštenosti; poud. zmesti komu kaj ~ nasprotniku načrte |preprečiti|; ~ zasledovalcem sled |povzročiti, da ne vedo, katera je prava|zmêsti se zmêdem se tudi zmésti se zmédem se (é; ẹ́) ~ ~ pred profesorjem; zmesti se komu Pri branju so se mu vrste zmedle; brezos. V glavi se mu je zmedlo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.