apresórij -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
avtoécična glíva -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
cepljívka -e ž (ȋ) nav. mn., biol., navadno v zvezi z gliva enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo; bakterija: modrozelene cepljivke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
črêslov tudi čréslov -a -o prid. (é; ẹ́) nanašajoč se na čreslo: čreslovo strojilo
♦ bot. čreslov cvet sluzasta gliva, ki tvori rumene krpaste prevleke po čreslu, Fuligo varians; kem. čreslova kislina organska kislina, ki se tvori med strojenjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dekompozítor -ja m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dimórfne glíve -ih -ív ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
glína -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
glísta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
glíva glíve samostalnik ženskega spola [glíva] 1. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: goba 1.1. nadzemni, vidni del tega organizma, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: goba
STALNE ZVEZE: lesna gliva ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gljȉva, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, češ. hlíva ‛drevesna goba’ < pslov. *gliva ‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov. gléivės ‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
glíva -e ž (í) 1. nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glive se uvrščajo med nižje rastline / gliva zajedavka
♦ biol. gliva cepljivka bakterija; gliva kvasovka 2. star. goba: strupene, užitne glive
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
glíva -e ž (í) ~e kvasovke; ~ zajedavka; star. goba
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
glíva -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024
glíva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
glíva, f. 1) der Pilz (fungus); — pos. mehka goba platničasta, rastoča posebno jeseni po starih bukovih še stoječih ali podrtih kladah; dobra jed, Lašče-Erj. (Torb.); der Stockschwamm (tuber cibarium), Poh.-C.; črstev ko gliva, ves živ ko gliva, Slom.; — 2) gliva na vratu, eine Halskrankheit, = kuščarji, C.; — tudi: weicher Halskropf, Cig., Hal.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
gliva [glíva]
samostalnik ženskega spola- drevesna goba
- golša
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
gliva samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
gliva (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, clavariae ... glive, medvedove tazheze Scop.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
gliva ► gˈliːva -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
glívec glívca samostalnik moškega spola [glívəc] STALNE ZVEZE: borov glivec ETIMOLOGIJA: ↑gliva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
glȋvəc, -vca, m. ein essbarer Pilz, Mur.; genießbarer, schwarzgrauer Stockschwamm, Fr.-C.; — prim. gliva.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
glívica – glej glíva
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
glívica, f. dem. gliva, das Pilzchen; — = glivec, vzhŠt.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
glívna snôv -e snoví ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
glívni glívna glívno pridevnik [glíu̯ni] ETIMOLOGIJA: ↑gliva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
globínski micélij -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
gnilôba -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba] 1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva 1.1. ta del organizma kot hrana, jed
1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
góba -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
goba ► ˈgọːba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
heteroécična glíva -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
hífni stádij -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
híšna góba -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
holomórf -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kàdar stil. kadàr vez. (ȁ; ȁ) 1. v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja: naj me obišče, kadar hoče;
ekspr. bila sta skupaj, kadar in kjer sta mogla / kadar je treba cementa, ga ni; kadar koli ga sreča, je vselej vesel kadarkoli// v časovno-pogojnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ljudje vas spoštujejo, kadar ravnate premišljeno; alga in gliva si dajeta hranilne snovi, kadar živita skupaj v obliki lišaja
● preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti2. star. za izražanje istočasnosti ali predčasnosti dejanja v prihodnosti ali preteklosti; ko1:
kadar bo zrasel, bo šofer;
kadar umrjem, naj vzame otroke teta / zastar. kadar je dorasel, je moral na vojsko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kandída samostalnik ženskega spolaiz biologije, iz medicine gliva kvasovka, ki pri človeku živi na sluznicah in zlasti ob oslabljenem imunskem sistemu lahko povzroča različna obolenja, tudi po celotnem telesu
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kandidiáza samostalnik ženskega spolaiz medicine obolenje, navadno sluznice nožnice, ki ga zlasti ob oslabljenem imunskem sistemu povzroča kandida, gliva kvasovka
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kvásni stádij -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kvȃsovka, f. neka gliva, ki se nareja pri kisanju sladkih kapljin (cryptococcus fermenti), Tuš. (B.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kvásovka -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
lístna pégavost -e -i ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
méšana kultúra -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
miko.. prvi del podr. zlož. |gliva, goba| mikologíja, mikoríza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
míkoparazít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
mikoríza -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
mikorízni mikorízna mikorízno pridevnik [mikorízni] ETIMOLOGIJA: ↑mikoriza
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
míkosteról -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
osmotolerántna glíva -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
párasimbiónt -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
plésen -sni ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
plesnívka -e ž (ȋ) nav. mn., bot. gliva z micelijem, rastočim na površini: delovanje plesnivk;
plesnivke in kvasovke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
rastlínska dróga -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
ržéni rožíček -ega -čka m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
saprofít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
saprotróf -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
simbióza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
skódrati skódram dovršni glagol [skódrati] 1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: nakodrati 1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
2. v obliki skodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: nakodrati 2.1. v obliki skodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
FRAZEOLOGIJA: skodrati živce komu ETIMOLOGIJA: ↑kodrati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
skúpen -pna -o prid. (ū) 1. pri katerem je udeleženih več ljudi: nalogo so opravili s skupnim naporom;
skupen obisk razstave;
hodili so na skupne sprehode;
navajati otroke na individualno in skupno igro;
druži jih skupno delo;
gostje so imeli skupno kosilo;
skupno reševanje problemov;
skupno življenje / živeti v skupnem gospodinjstvu / skupni grob // namenjen uporabi, koristi več ljudi: stanovanji imata skupen vhod; velike stanovanjske hiše imajo skupne hišne naprave; osebna in skupna oprema gasilcev / v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča / prostori za skupno uporabo 2. ki pripada več ljudem, stvarem: imeti skupnega prednika;
skupna os obeh koles;
vse stopnje razvoja imajo nekatere skupne značilnosti;
ljubkost je skupna vsem otrokom / kmetje in meščani so imeli v revoluciji skupen cilj; po pogovorih sta državnika podpisala skupno izjavo; pokrajine so prišle pod skupno upravo / državi imata skupen pogled na potek prihodnje konference 3. ki izhaja iz skupnosti, ki je skupnosti lasten: v tistem času je bil jezik še skupen;
dati prednost skupnim koristim;
narod je oblikovala skupna kultura;
zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti;
vežejo jih skupne težnje in skupna prizadevanja;
prevladalo je skupno mnenje, da predstava ni dobra / pretila jim je skupna nevarnost / skupna lastnina 4. ki zajema določeno stvar, skupino stvari v njenem polnem obsegu: visok znesek skupnih življenjskih stroškov;
izračunati skupno površino gozdov;
sredstva presegajo skupno vsoto prispevkov;
za ocenjevanje uspehov na različnih delovnih področjih še nimajo skupnih meril / zmagovalec v skupni uvrstitvi
● publ. njegovi pripovedi manjka skupni imenovalec kar bi pripoved povezovalo; publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; govoriti, najti skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; skupne službe delovna skupnost
♦ ekon. skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; jezikosl. skupno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste; mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; skupni imenovalec imenovalec, ki je skupen več ulomkom; najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; pravn. skupna hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna uprava politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominijskúpno prisl.:
vse probleme so rešili skupno; alga in gliva živita skupno v obliki lišaja; sam.: raziskovane kulture imajo marsikaj skupnega; čeprav sta brata, nimata nič skupnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.