čóuvati -am nedov. drgniti: Dörgölni, glodati; csouvati KOJ 1833, 154; Csi pecsatni vojszk po szuknyi csouvas KOJ 1845, 103
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
čŕv -a m (ȓ) 1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva: črv gomazi, leze;
pohoditi črva;
zvija se kot črv / črv razjeda les; v mesu so se zaredili črvi; črv v jabolku; pren. njihovo kmetijo je že zdavnaj začel glodati črv // ekspr., navadno s prilastkom moreč, uničujoč občutek ali misel: črv gloda, grize v srcu; črv kesa, ljubosumnosti 2. rač. program, ki se lahko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom: črv se po elektronski pošti širi zelo hitro;
internetni črv;
virusi in črvi 3. ekspr. nepomemben, neznaten človek: v njihovih očeh smo le črvi 4. kljuvajoče gnojno vnetje na prstu: ima črva na prstu
● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno; ta človek je pravi knjižni črv knjižni molj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
erozȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
globati ► gˈlubat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
globȍk -óka prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glodálec glodálca; in glodávec samostalnik moškega spola [glodáləc glodáu̯ca] tudi [glodáləc glodálca] sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia
ETIMOLOGIJA: ↑glodati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glodȃlec – glej glódati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glódanje tudi glôdanje tudi glodánje -a s (ọ́; ó; ȃ) glagolnik od glodati: pes se je naveličal glodanja kosti / večni nemir in glodanje v prsih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glódati -am tudi glójem, tudi glôdati -am nedov., glódaj glódajte tudi glóji glójite tudi glôdaj glôdajte tudi glodájte; tudi glodála (ọ́; ó) 1. z zobmi odlamljati v majhnih kosih: pes je ves čas glodal kost;
miš gloda korenine;
glodal je staro, suho skorjo kruha / v drevesu je glodal črv / voda gloda breg izpodjeda, odnaša; pren. glodala jo je skrivna bolezen; hišo je glodal zob časa 2. ekspr. povzročati neugoden, navadno duševni občutek: glodala sta ga dvom in obup;
gloda ga zavest krivde;
ljubosumnost ji gloda dušo;
za prazen nič se gloda;
kes ga je glodal kot črv;
brezoseb. neprestano ji je glodalo v srcu / čutil je, kako mu lakota gloda po drobovju 3. ekspr. dalj časa, navadno slabo govoriti o čem: vsa soseska je vneto glodala ta dogodek / zlobni jeziki glodajo kar naprej glodajóč -a -e:
glodajoč črv; glodajoča bolečina; glodajoča skrb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glódati -am tudi glódati glójem tudi glôdati -am nedov. glódaj -te tudi glóji -te tudi glôdaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; glódal -a tudi glôdal -a tudi -ála, glódat tudi glôdat, glódan -a tudi glôdan -a; glódanje tudi glôdanje; (glódat tudi glôdat) (ọ́; ọ́; ó) koga/kaj ~ kost; poud.: ~a ga skrivna bolezen |izčrpava|; Vsi sosedje ~ajo ta dogodek |govorijo o njem|; brezos. V srcu jih ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glódati -am
nedov.kaj z zobmi odlamljati v majhnih kosih SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024
glódati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glǫ́dati, -dam, -jem, vb. impf. nagen; kosti g., an Knochen nagen; — stradež g., am Hungertuch nagen, ZgD.; — zgodnja rana (deklici) srce gloda, Preš.; — wetzen: vol se gloje, C.; usnje se gloje, das Leder wetzt sich ab, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glòdati -am nedov. gladiti, drgniti: Dorgolni, glodati, csouvati KOJ 1833, 154; Szrame'sliva 'senszka sze krouto negloda okoli mo'skih KOJ 1845, 32; szo obláczke puni nebeszkoga ognya, steri sze po vötri glodajo KOJ 1845, 103; Či jo glodamo, predé AI 1878, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glodati [glọ́dati glọ́dam]
nedovršni glagolglodati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glodati glagolPRIMERJAJ: gloječ
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
glodati nedov., F
3,
ambedo, -ere, objédati,
glodati;
os rodere, kúſt
glodati;
rodere, griſti,
glodati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glodati nedov. glodati:
morem ſlamo, inu liſtje glodat nedol. (III, 74) ǀ kakor de bi ludje pſſy bily, inu koſty glodali del. mn. m (V, 38)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glodati nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glodati glag. nedov. ♦ P: 7 (TPs 1566, TT 1577, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glodati
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glodati nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glodati ► gˈloːdat gˈlȯːjen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glodávec glodávca; in glodálec samostalnik moškega spola [glodávəc] sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia
ETIMOLOGIJA: ↑glodati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
glodȃvec – glej glódati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
gloječ deležnikPRIMERJAJ: glodati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
gnída -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
gníti gnījem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
grísti -zem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
gristi nedov., F
7,
ango, -angere, v'jedati,
griſti, ṡkarbéti, ſtiskati;
cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda,
griṡe, ali boly;
formicatio, ena boléṡan ali hraſta na zhlovéki, katera
griṡe, kakor de bi mravlinzi gomiṡlali;
mandere, dvezhiti,
griſti;
remandere, ṡupèt dvezhiti, ali
griſti, predvékovati;
rodere, griſti, glodati;
torturare, klati,
griſti. Eccl:31.v.23;
prim. grizeč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
gristi se
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
grizati
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
griža2
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
grúditi -im nedov. (ú ȗ) star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha
● ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivdegrúditi se
1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom
2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
grúditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena; grúdenje (ú ȗ) koga/kaj star. ~ prepečenec, skorjo kruha gristi, glodati; poud. Lakota ga ~i |lačen je|grúditi se -im se (ú ȗ) neobč.: ~ ~ pod bremenom padati, klecati; Na nebu so se začeli ~ oblaki se zbirati, kopičiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
gruditi [grúditi grȗdim]
nedovršni glagolglodati
PRIMERJAJ: grusti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
grusti
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
grusti [grústi]
nedovršni glagolglodati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
izglódati -am tudi izglódati -glójem tudi izglôdati -am dov. izglódanje tudi izglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) kaj Miši so izglodale luknjo v omaro; poud. Dež in veter sta izglodala napise |poškodovala, uničila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
izglódati – glej glódati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
izpodglódati -am tudi izpodglódati -glójem tudi izpodglôdati -am dov. izpodglódanje tudi izpodglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó); gl. spodglodati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
Izvor priimka »Rebolj«
Na pobudo sorodstva vam pošiljam vprašanje o izvoru priimka Rebolj, oz. izrazov ki se vežejo na ta koren. Katere besede se v slovenščini končujejo na -olj (nečemu podoben?).
Po lastnem raziskovanju se koren besede rebolj veže na ime rastline (drevo jesen) in nastopa v severni Italiji ter Španiji.
Kdaj se ohranja j na koncu besed (rebol, rebolj, reboll, rebollli, reboly, rebolly ... ).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
korozȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
krẹ́ša -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
naglódati -am tudi naglódati -glójem tudi naglôdati -am dov. naglódanje tudi naglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) kaj Zajec je naglodal drevesca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
obglódati -am tudi obglódati -glójem tudi obglôdati -am dov. obglódanje tudi obglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) kaj ~ kost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
objedati nedov., F
2,
ambedo, -ere, objédati, glodati;
volucra, -ae, ena ſorta zhervizha, kateri vinṡke terte ſpréd
objeida
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
oglódati -am tudi oglódati oglójem tudi oglôdati -am dov. oglódanje tudi oglôdanje tudi oglodánje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) kaj ~ kosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
oglodávati -am nedov. (ȃ) glodati: pes oglodava kosti / vsi ga oglodavajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
oréšek -ška m (ẹ̑) manjš. glodati ~e; poud. ~ masla |majhna količina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
poglódati -am tudi poglódati -glójem tudi poglôdati -am dov. poglódanje tudi poglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) kaj ~ kosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
poglódati – glej glódati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
preglódati -am tudi preglódati -glójem tudi preglôdati -am dov. preglódanje tudi preglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) kaj Miši so preglodale podpreglódati se -am se tudi preglódati se -glójem se tudi preglôdati se -am se (ọ́; ọ́; ó) Črv se ~a skozi lubje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
razglódati -am tudi razglódati -glójem tudi razglôdati -am dov. razglódanje tudi razglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) kaj Miši so razglodale krompir
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
rę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. = glodati (kost, drevo), Cig., Notr.; — (pren.) = kritikovati: r. kako slovstveno delo, Glas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
spodglódati -am tudi spodglódati -glójem tudi spodglôdati -am dov. spodglódanje tudi spodglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) kaj ~ drevo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ščubiti ► šˈčuːbėt -ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
škrabljáti -ȃm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
škrbati [škŕbati škŕbam]
nedovršni glagolglodati, praskati, škrbati
PRIMERJAJ: škrtati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
trota
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
zaglódati -am tudi zaglódati -glójem tudi zaglôdati -am dov. zaglódanje tudi zaglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) koga/kaj Miš ~a sir; poud. Spet ga je zaglodala skrb |ga je zaskrbelo|; zaglodati v kaj ~ ~ kostzaglódati se -am se tudi zaglódati se -glójem se tudi zaglôdati se -am se (ọ́; ọ́; ó) Črv se je globoko zaglodal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
Zakaj pišemo »glodavec« in »ukraden«?Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".
Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.
Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.
So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
zglódati -am tudi zglódati zglójem tudi zglôdati -am dov. zglódanje tudi zglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) kaj ~ skorjo kruha
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.