absȗrd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

boleti -i nedov. boleti: ſo ga bile ſazhele noge boleti nedol. ǀ te ne boli 3. ed. roka ǀ Eden ſe opyani, drugi dan ga glava bolj 3. ed., de nezh nemore ǀ zhe ſobè tebe bolè 3. mn., te ne boli 3. ed. roka, zhe ſi gluh, nej ſi slep ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob, inu obeden te ſhe nej bolel del. ed. m ǀ tiga je glava taku mozhnu bolela del. ed. ž ǀ zhe bodo ſmerslni, njega nebo nezh bolelu del. ed. s ǀ s' ſvojo S. Roko je doteknila taiſte glide, kateri ſo njega boleli del. mn. m ǀ perſy … nihdar tebe nej ſo bolele del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

búka2 -e ž (ú)
star., v zvezi gluh kakor buka zelo gluh:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

dejati se1 dejem se/dem* se (djati se, dijati se°) dovršni glagol
1. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
2. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
3. v zvezah z blizu, bliže, kdo; h komu priti bližje komu; SODOBNA USTREZNICA: približati se
FREKVENCA: 14 pojavitev v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: dejati se pod postavo, (ne vedeti,) kam se dejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

delati -am nedov. 1. delati: kakor ena shivina dellat nedol. morimo ǀ sapovej 60. dnij ſe postiti, inu pokuro delat nedol. ǀ dokler ſe je imel dan dallat nedol. ǀ je shal v'ſvojo shtazuno dellat namen. ǀ Gdu je tebe Dellauz dolshan plazhat? Taiſti, katerimu dellam 1. ed., inu nikar teiſti, katerimu nedellam +1. ed. ǀ aku hudu dellash 2. ed., nikar dobriga lona nezhakaj ǀ obenu prepovedanu dellu nedelash +2. ed. ǀ Kej dela 3. ed., Kej ijszhe s'luzhio? ǀ Kakorshen je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla 3. ed. ǀ drusiga nedella +3. ed. temuzh semlo rijè ǀ druſiga nedela +3. ed., ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo 1. mn., inu ſe shgemo ǀ Kar kuli delamo 1. mn. pred oblizham Boshim imamo ſturiti ǀ ſamy ſi skushnave dellate 2. mn. ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate 2. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate +2. mn., ampak hishe sydate ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo 3. mn. ǀ folsh piſma delaio 3. mn., inu krive beſsede govorio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio +3. mn., ampak taiſto kauneio ǀ obenimu shkode nedellaio +3. mn. ǀ nikar ga neſhaljmo, ampak pokuro dellajmo vel. 1. mn. ǀ Nikar nedellajte +vel. 2. mn. vrshoh G: Boga de ſte greshni ǀ niKar druge vrshoh nedelajte +vel. 2. mn. ǀ drugiga nej dellal del. ed. m, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ Ne bodem dolshniga Boga delal del. ed. m ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau del. ed. m ǀ gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti nedellal +del. ed. m ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala del. ed. ž ǀ vſe skusi ſte hudu dellali del. mn. m ǀ kadar bi ony pezhy nedellali +del. mn. m po simi bi dergatali ǀ de bi njemu neperloshnoſt ne dellale del. mn. ž 2. obdelovati: ena nyva na kateri nezh neraſte, obedn jo nedella +3. ed. delati se pretvarjati se: jest ſe gluh delam 1. ed. ǀ vy ſe gluhi dellate 2. mn. ǀ shena ſe je gluha delala del. ed. ž ljubezen delati ljubiti se, spolno občevati: Mattere po drugim ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane, de lepu snaio pleſsati, de ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio, inu cilu yh vuzhe koku imaio lubesan dellat ǀ Kaj bi rekle moje ſeſtre S. Dushe, kadar bi jeſt lubesan dellala del. ed. ž … s' tem ſaroblenem tepzam teh grehou. Ne, ne, n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu špot se delati norčevati se: vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn., inu ga shalite ven delati izdelovati: je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glúh -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro
2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet; gluh za sodobne probleme; ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam
3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd; bil je sam v gluhem prostoru; gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem
// knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih
// ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina
4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top
5. neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino
6. prazen, jalov: gluho klasje; gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitna
● pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati
♦ čeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glúh -a -o tudi glúh -a -ó; glúšji (ȗ ú ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ človek; poud.: ~ telefon |ki ne dela|; ~ udarec |top|; ~a noč |tiha, mirna|; redk. ~o klasje prazno, jalovo; biti ~ na levo uho; poud. gluh za koga/kaj ~ ~ nasvete |ne poslušati jih|; ~ ~ bolečino |neobčutljiv, brezčuten|
glúhi -a -o (ú) ~ naboj
glúhi -ega m, člov. (ú) zavod za ~e
glúhost -i tudi gluhóst -i ž, pojm. (ú; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glúh -a -o prid.
ki ni sposoben dojemati zvokov, glasov
GLEJ ŠE SINONIM: jalov, naglušen, nedovzeten, neobčutljiv1, nerodoviten
GLEJ ŠE: mrtveti, oglušeti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024

glúh-a -opridevnik
  1. slišno nesposoben
    • kdo biti gluh za/na kaj, kako
    • , kdo biti gluh od česa, kdaj, kako
    • , kdo biti gluh zaradi česa, zakaj
  2. neobčutljiv, nečuten
    • kdo biti gluh iz/od/zaradi česa, zakaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • gluh za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glúh Frazemi s sestavino glúh:
glúh kot kámen, govoríti glúhim ušésom, naletéti na glúha ušésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

gluh
V VARIANTI IZRAZOV: Bomo videli, so rekli slepi

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glȗh glúha prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.-Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.-M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

gluh [glȗh] pridevnik

gluh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

gluh pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

gluh prid., F4, obsurdefacere, eniga ogluſhiti, gluhiga ſturiti; obsurdere, ogluſhiti, glúh biti. Isa:33; subsurdus, -a, -um, enu malu glúh; surdus, -a, -um, gluh, ogluſhen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

gluh -a prid. gluh: zhe ſi gluh im. ed. m, nej ſi slep ǀ gluh im. ed. m ſi ſe delal de bi njega proſhno ne ushlishal ǀ Ta neſrezhna shena ſe je gluha im. ed. ž delala ǀ sturij njega gluhiga tož. ed. m ži., inu mutastiga ǀ vſy tuiſti ludje ſo gluhi im. mn. m ǀ vy ſe gluhi im. mn. m dellate ǀ kadar govori tudi ti gluhi im. mn. m ga poshlushajo ǀ ty gluhi im. mn. m ſo shlishali, ty krulavi ſo hodili ǀ nebodite vezh nevolne, nemarne, inu gluhe im. mn. ž ǀ veliku mutaſtih, merſelzhnih, gluhih rod. mn., inu s' drugimi bolesnimi obdanih je bil osdravil ǀ mei nimi je veliku gluheh rod. mn. ǀ de bi tudi mojm gluhem daj. mn. Poshlushavizam usheſſa odperl ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe tož. mn. m, ſlepe ǀ Sahvalem vaſs moje vſeſſa, de ſte ſe gluhe tož. mn. ž/s dellale

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

gluh pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

gluh1 posam. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

gluh2 prid. ♦ P: 12 (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

gluh
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

gluh

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

gluh prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

gluh ► gˈlüːx -a gˈlixuː prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

gluhoném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
gluh in nem: gluhonemi otroci, starši; gluhonem od rojstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

gluhoslép gluhoslépa gluhoslépo pridevnik [gluhoslép] ETIMOLOGIJA: ↑gluh + ↑slep
gluhoslép -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
gluh in slep: gluhoslepi otroci; pripomočki za gluhoslepe osebe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glúma – glej glȗh

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glȗp – glej glȗh

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glȗp, adj. 1) thöricht, dumm, C., Zora (stsl.); — 2) = gluh, ogr.-Mik.; g. in nem, ogr.-Let.; odpri nam naša glupa uha, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glupi

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glúšec -šca m (ȗ)
gluh človek: pozabil je, da govori glušcu; slepci in glušci
// ekspr. kdor česa noče slišati, razumeti: vse življenje je govoril glušcem / kot psovka ali ne slišite, glušci
♦ bot. njivski plevel, podoben ovsu, Avena fatua

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glúšec -šca m z -em člov. (ȗ) |gluh človek|; poud. Dopovej ~u, če moreš |človeku, ki noče razumeti česa|
glušíca -e ž, člov. (í)
glúščev -a -o (ȗ)
glušíčin -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glȗšec – glej glȗh

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glušec [glúšǝc] samostalnik moškega spola
  1. gluh človek; glušec
  2. ovsu podoben njivski plevel; glušec, LATINSKO: Avena fatua

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glušéti -ím nedov. (ẹ́ í)
postajati gluh: na starost je začel glušeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glušeti [glušẹ́ti gluším] nedovršni glagol
  1. postajati gluh
  2. ne biti pozoren, ne poslušati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glušȋlec – glej glȗh

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glušīti – glej glȗh

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glȗšnik – glej glȗh

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

glušprg [glūšprg] samostalnik moškega spola

rastlina divji oves, LATINSKO: Avena sterilis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Gomokarius -ija m osebno lastno ime Gomokarij: V'tem lejti, 583 Gomocarius im. ed. Capitan v'tem meſti Ageda je bil eno zerkouno nyvo vſel ǀ Gomocarius im. ed. ſe je gluh delal ǀ Gomocarius im. ed. oſdravi ǀ proſſi Leo Boga ſa Gomocarja tož. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

kámen1 -mna m (á)
1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz kamna; vklesati, vrezati v kamen / ekspr. kamor se ozreš, povsod sam kamen kamnit, skalnat svet; kamenje / drobljeni, lomljeni kamen; lahki kamen lehnjak; sekira iz kamna kamnita sekira
// kos te snovi: metati kamne v vodo; vreči, zagnati kamen; zvaliti kamen s poti; debel, okrogel, težek kamen; pregraja iz kamnov / brusiti, obdelovati kamne / zidal je v glavnem s kamnom uporabljal kamen kot gradbeni material
2. ekspr. kar povzroča veliko skrb, nadlogo: ko je to izvedel, se mu je kamen odvalil od srca; kamen mu leži na duši
3. s prilastkom kos te snovi, pripravljen za določen namen: postaviti brusni kamen; mejni kamen; mlinski kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja / kilometrski, obcestni kamen; kresilni kamen kremen; nagrobni kamen nagrobnik; okrasni kamen / napisni kamen z vklesanim napisom / kamen modrosti, modrijanov po verovanju alkimistov s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro
4. v zvezi drag(i) kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: razstava dragih kamnov; biseri in dragi kamni / dragi in poldragi kamni / pog. prstan z rdečim kamnom z dragim ali poldragim kamnom rdeče barve
● ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; ekspr. joka, da bi se je kamen usmilil zelo; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; pog. na grob so mu postavili kamen nagrobnik; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; nar. mleti na bel(i), na črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; star. hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. kamen spotike s čimer ljudje niso zadovoljni, kar kritizirajo; um. žarg. razstava kamna umetniških izdelkov iz kamna; ekspr. imeti srce iz kamna biti neusmiljen, nesočuten; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari
♦ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; arheol. votivni kamen s posvetilnim napisom; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču; zobni kamen; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; rel. kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu; krstni kamen kamnita posoda s krstno vodo za krščevanje; strojn. kotelni kamen kotlovec; zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

lakomen -mna prid. lakomen: Nej bilu na ſveiti folka, de bi bil ble lakomen im. ed. m po blagi, inu danariah, kakor je bil ta Judouski folk ǀ lakoumni im. ed. m dol. Iskariot ſe gluh della ǀ vna lakoumna shena im. ed. ž, od katere pishe S. Grogor Turonenſis ǀ ludje ſò taku lakoumni im. mn. m po slatu, inu danariah, de nihdar nei ſo ſiti ǀ nebodite taku lakaumni im. mn. m po slati ǀ takushni ſo oherniki, in ty lakouni im. mn. m po blagi, nihdar nemaio sadosti ǀ ludje ſo taku mozhnu lakomni im. mn. m, inu shelni slatu sadobiti ǀ one ſó ble lakomne im. mn. ž po letej sabeli kakor moshje → lakom

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

májkemi, májke mi medmet

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

mír -ú in -a m (ȋ)
1. stanje brez vojne, spopadov: delati, prizadevati si za mir; obvarovanje miru na svetu; vojna in mir / publ.: na meji je bil mir zelo negotov; politika miru in sodelovanja med narodi / pohod miru manifestacija za mir; Nobelova nagrada za mir za delo, prizadevanje za mir
2. dogovor o končanju vojne, spopadov: kršiti mir / skleniti častni, sramotni mir; separatni ali posebni mir ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike / podpisati mir
♦ zgod. vestfalski mir sklenjen leta 1648 ob koncu tridesetletne vojne
3. stanje brez prepirov, sporov med ljudmi: s prihodom te ženske se je končal mir v vasi / rad bi živel v miru in prijateljstvu z vsemi
// stanje brez velikih družbenih, političnih nasprotij: zdaj je v državi mir; doseči red in mir v deželi
// stanje brez hrupa, nereda: skrbeti za mir med manifestacijami / vzdrževati javni red in mir / demonstracija je potekala v miru
4. stanje brez hrupa, ropota: v sobi je bil mir; na tej cesti ni miru / ekspr.: okoli nas je bil blažen mir; v dvorani je vladal gluh mir / ekspr. ali bo že mir ali ne / kot vzklik otroci, mir
// stanje brez hrupa, vznemirjenj: potreben mu je mir in počitek; želeti si miru / knjiž. mir je legel na pokrajino; nedeljski mir / kazen za kalivce nočnega miru / prijeten mir gozda
5. stanje notranje ubranosti, urejenosti: izgubiti, najti mir; v sebi je začutil velik mir / občudovati mir na njenem obrazu / duševni, srčni mir / pri njej najde mir in tolažbo / v medmetni rabi, v krščanstvu: mir z vami; ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; naj počiva v miru
// stanje brez notranje napetosti, vznemirjenja: miru in pozabljenja je iskal v pijači; brez miru tava okrog / ekspr. to ji je povedal z ledenim, suhim mirom
6. v medmetni rabi, v zvezi daj(te) (no) mir izraža začudenje, zavrnitev: daj no mir, to so le čenče; dajte no mir, še tega je treba / oženil da se je, daj no mir
● ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir (pri hiši) da te ne bo več prosil, nadlegoval; ekspr. z otroki je bil potem mir niso več razgrajali, nagajali; med njimi še vedno ni miru še se prepirajo, si nasprotujejo; ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. misel, vest mu ni dala miru ga je vznemirjala; ekspr. ni si dal miru, dokler ni vsega opravil ni odnehal, počival; ekspr. ženske nimajo miru pred njim pogosto, neprestano jih nadleguje, se jim vsiljuje; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; delati mir miriti; pri miru biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pustiti koga na miru, pri miru ne motiti, ne nadlegovati, ne vznemirjati ga; ne vtikati se v njegove zadeve; sedeti, stati pri miru brez gibanja, premikanja; božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

mutast ► ˈmüːtast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

nabòj -ôja m (ȍ ó)
1. s smodnikom napolnjen, navadno kovinski tulec z vžigalno kapico in kroglo: vložiti naboj v puško; revolverski, strojnični, topovski naboj; naboj s šibrami; pas z naboji / naboj se vžge / naboj za otroške pištole
● ekspr. borili so se do zadnjega naboja dokler so imeli strelivo; do smrti
2. v zvezi eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore: aktivirati, vžgati eksplozivni naboj z vžigalno vrvico / dinamitni, ekrazitni naboj
3. navadno s prilastkom izrazita naravnanost, usmerjenost: čustveni, erotični naboj; politični, tekmovalni naboj; razstavljena dela imajo močan socialni naboj / negativni, pozitivni naboj
4. elektr., v zvezi električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu: istoimenski, nasprotnoimenski električni naboji; negativni, pozitivni električni naboj
♦ fiz. elementarni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; lov. naboj je gluh se pri sproženju ne vžge; voj. ostri s kovinsko, slepi naboj s plastično ali leseno kroglo; šolski naboj brez smodnika in vžigalne kapice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

naglúšen -šna -o prid. (ú ū)
nekoliko gluh: star je že in naglušen; precej naglušna ženska / naglušno uho

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

naglúšen -šna -o prid.
ki je nekoliko gluh
SINONIMI:
ekspr. gluh, knj.izroč. nagluh

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024

naglúšen – glej glȗh

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

naglušen

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino
// ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi
// knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln
2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje
// ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma
3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost
// neslišen, tih: nem smeh
● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval
♦ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri prvotnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; glasb. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; jezikosl. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

odgôvor -a m (ȏ)
1. glagolnik od odgovoriti:
a) izmikati se, izogibati se odgovoru; čakati na odgovor; prositi za odgovor; obotavljati se z odgovorom / ni mu dal odgovora, ker je bil gluh ni mu odgovoril; spraševal ga je, kaj se mu je zgodilo, pa ni dobil odgovora mu ni odgovoril, povedal; ekspr. na to vprašanje nimam odgovora nanj nočem odgovoriti
b) odgovor na to vprašanje mu je bil lahek; odgovor znanstvenikov o tem pojavu / o vzrokih tega pojava še ne morejo dati odgovora ne morejo jih še pojasniti, ugotoviti; na vprašanje kljub odgovorom pravzaprav nisem dobil odgovora mi niso pojasnili, kar sem želel; na to ne vem odgovora tega ne znam pojasniti; dati odgovor na vprašanja poslancev pojasniti jim, kar so želeli; vprašanje je ostalo brez odgovora nepojasnjeno
c) odlašati z odgovorom na pismo / stisniti roko v odgovor
č) ta kritika zahteva javen odgovor; pričakujejo avtorjev odgovor na napade
d) čakati na sovražnikov odgovor / v odgovor na njihovo akcijo so požgali vas
e) odgovor organizma na dražljaj / odgovor umetnika na razmere v deželi
2. kar se z besedami izrazi komu v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje: odgovor ga ni zadovoljil; prebrati odgovor; jasen, kratek, odklonilen odgovor; preveriti pravilnost odgovora / prišepetati odgovor / moj odgovor je jasen in kratek: da
// pojasnilo, razlaga: na to vprašanje še ni odgovora; verjeti odgovoru; iskati, najti odgovor, kdo prenaša bolezen
3. sestavek, ki zavrača očitke, negativno kritiko: objaviti odgovor v časopisu; odgovor slovenske vlade na avstrijsko noto
// kar se naredi zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: aretacije so bile odgovor na njihove akcije / to so storili v odgovor na kršitev zračnega prostora
4. kar kdo naredi, da potrdi sprejem obvestila, signala: slišati odgovor na klice
5. opravičilo pred pristojnim organom, osebo: zahtevati odgovor za jemanje podkupnine / klicati na odgovor zaradi zamud / za to mi boš še dajal odgovor
● evfem. kmalu boš dajal odgovor pred Bogom v krščanskem okolju umrl; v zvezi z vašo prošnjo vam še ne moremo dati odgovora se še nismo odločili; odgovora na vlogo še ni prejel obvestila o odločitvi glede vloge; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; nikoli ni ostal dolžen odgovora znal je spretno odgovarjati; znal je vsako stvar pojasniti; zmeraj je odpisal; pismo je ostalo brez odgovora nanj naslovnik ni odpisal; sem na dolgu z odgovorom nisem še odgovoril, odpisal
♦ mat. odgovor z besedami izražena rešitev uporabne naloge; ptt mednarodni kupon za odgovor nekdaj kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; brzojavka s plačanim odgovorom; šah. odgovor poteza, vrsta potez, ki jih napravi igralec na potezo drugega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

oglušen del., surdus, -a, -um, gluh, ogluſhen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

oglušéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati gluh: na starost je oglušel; popolnoma oglušeti; nastal je tak hrup, da bi skoraj oglušel
2. ekspr. postati neobčutljiv, brezčuten: prsti so mu oglušeli od mraza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

oglušéti -ím dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postati gluh, neobčutljiv
/Na desno uho/ je /popolnoma/ oglušel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024

oglušẹ́ti – glej glȗh

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

oglušeti ► ȯgˈlišiːt -iːn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

oglušīti – glej glȗh

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

oglušiti dov., F6, exsurdere, et exurdere, ogluſhiti; exurdare, ogluſhiti; obsurdefacere, eniga ogluſhiti, gluhiga ſturiti; obsurdere, ogluſhiti, glúh biti. Isa:33; obsurdescere, ogluſhiti; surdescere, ogluſhiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

popôlnoma [popou̯noma] prisl. (ȏ)
izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: popolnoma pozabiti, spremeniti; popolnoma se je zapil / popolnoma drugačen; mož je popolnoma gluh; ne popolnoma upravičen sum / svoji nalogi je popolnoma kos; imaš popolnoma prav; ob tej uri je že popolnoma svetlo; popolnoma brez potrebe se razburjaš; oblečen je popolnoma v črno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

popôlnoma [u̯n] mer. prisl. (ȏ) ~ pozabiti, spremeniti; ~ gluh; imeti ~ prav

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

poslušati -am nedov. 1. poslušati: my n'hozhemo vezh poshlushat nedol. vaſhe fable ǀ David ſe perpravi pushat nedol. ǀ prezej ſo vſe druge opravila ſapustili, inu shli poshlushat namen. tega, kateri jeh je klizal ǀ Pridiga poshlushash 2. ed. kakor de bi tebe neshlu an ǀ cellu jutru Svete Mashe poshlusha 3. ed. ǀ katerih pejſsim ta zhlovek poſluſha 3. ed. ǀ Je gluh, sakaj Boshjo beſſedo neposhlusha 3. ed. ǀ radi poshlushamo 1. mn. kar nam dopade ǀ velike, inu negnusne grehe poshlushate 2. mn. ǀ neposhlushate +2. mn. boshio beſſedo, kakor je spodobnu ǀ kadar govori tudi ti gluhi ga poshlushajo 3. mn. ǀ Poshlushaio 3. mn. kaj pravi Anacharſis ǀ poshlushaiò 3. mn. beſsede njega, Koku on vnkaj reshlosij to ſapuvid ǀ neshtrajfaio ſvoje otroke kadar vidio de Boga reshalio, de S: Mashe neposhlushaio +3. mn. ǀ poshlushai vel. 2. ed. kaku lepu tebe vuzhi S: Chrysostomus ǀ Ah poshlushaj vel. 2. ed. S. Thomasha ǀ Poshluſhaj vel. 2. ed. ti nehualeshni zhlovik, kaj tebi govorij S: Ambrosh ǀ poſlushaj vel. 2. ed. kaj pravi S. Auguſtinus ǀ poslushaj vel. 2. ed. Svetiga Grogoria ǀ Poshlushajmo vel. 1. mn. sdaj kaj ty Ajdouski Vuzheniki sò od resnize govorili ǀ poshlushaimo vel. 1. mn., kaj Syn Boshy Chriſtus Jesus bo djal ǀ Poshlushajte vel. 2. mn. kaj pravi S. Bernardus ǀ Poshlushaite vel. 2. mn. kaj pravi S. Cyrillus ǀ poshluſhajte vel. 2. mn. s: Lourenza Iustiniana ǀ Poshluſhaite vel. 2. mn. S. Grogoria ǀ Poſhlushajte vel. 2. mn. S: Hieronyma ǀ Poſhluſhaite vel. 2. mn. kai pravi ta Vuzheni Abulenſis ǀ Poſhluſhajte vel. 2. mn. Huga Cardinala ǀ Poshluſaite vel. 2. mn. kaj Prerok Elias vam govorj ǀ Poshluſajte vel. 2. mn. kai pravi Marſilius Ticinus ǀ taiſte Pridigarie poshlushejte vel. 2. mn., kateri bugaio S. Paula ǀ pòshlushajte vel. 2. mn. S. Auguſtina ǀ neposhlushajte +vel. 2. mn. hudizha, inu njegoviga Synu Puſta ǀ ta menih 300. lejt je poshlushal del. ed. m to tizhizo, ter njemu ſe je ſdela ena ſama ura ǀ Sara je skuſi duri lukala, inu poshlushala del. ed. ž, kaj ty mladenizhy govorè ǀ Aku bodemo G: Bogu pokorni, njega s: beſsedo poshlushali del. mn. m, njega S: sapuvidi dershali ǀ aku bodo mojo pridigo fliſnu poſhlushali del. mn. m ǀ volnu bomò pushlushali del. mn. m te riſnizhna zhudeſsa gnade S. Duha ǀ Nashe vsheſſa bodo potroshtane, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale del. mn. ž/s 2. ubogati: hudizha bugash, Boga pak neposhlushash +2. ed. ǀ ona neposhlusha +3. ed. beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou Svetiga Piſſma ǀ nikar yh neposhlushai +vel. 2. ed., inu nebugai ǀ Neposhlushaimo +vel. 1. mn. ni shlahto, ni priatele Pomena sta v nekaterih zgledih težko ločljiva.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

prošnja -e ž prošnja: njegova proshna im. ed. je vshlishena ǀ kadar bi nasha proſhna im. ed. ne bila sadosti ǀ aku Bug neushlishi vashe proshne rod. ed. ǀ Se je zhudil tej norski proshni daj. ed. Moiſes ǀ proſi de bi njegovo proshno tož. ed. vshlishali ǀ ſo saupali v'proshno tož. ed. suoje mattere ǀ gluh ſi ſe delal de bi njega proſhno tož. ed. ne ushlishal ǀ je shlishal leto preprosto proshnio tož. ed. ǀ gleda na prosbno tož. ed. tijh pohleunijh ǀ David ijm bode vezh pomagal s'proshno or. ed. kakor pak s'oroshiam ǀ s'tuoio ſveto proſhno or. ed. nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila ǀ danaſs ſo vſhlishane proshne im. mn. tyh S. Ozhaku ǀ s'mojmi ozheſsamij milostovimi bodem na vaſs gledal, inu vashe proshne tož. mn. vshlishal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

razbẹ́łən, -łna, adj. Glüh-: razbẹ̑łna vročina, die Glühhitze, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

slép -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek; fant je od rojstva slep; slep za barve; na starost je postal skoraj slep; slep na eno oko; gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od joka
// ekspr., navadno v povedni rabi ki ne opazi, dojame česa: bil je tako slep, da ni videl njenih napak / biti slep za lepote narave; včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe
2. ekspr. ki ne more razsodno misliti, presojati: od jeze, strasti slep človek; kako sem bila slepa, da sem ti verjela
// ki povzroči, da kdo ne ravna razsodno, premišljeno: slepa jeza; storiti kaj iz slepe ljubosumnosti; do tujcev so čutili slepo sovraštvo
3. ekspr. ki zaradi čustvenega odnosa do koga ni kritičen, samostojen: slepi občudovalci, oboževalci; slepi privrženci stranke / slepa pokorščina; slepo posnemanje popolnoma nekritično; slepo zaupanje brez premisleka
4. ekspr. nenačrten, naključen: slepa igra neznanih sil
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika: narediti kaj po slepem nagonu; tega ne moremo prepustiti slepemu naključju
5. ki ne opravlja svoje funkcije: slepi žep; slepa vrata / slepa bomba bomba, ki ne eksplodira
6. ki ima izhod samo na enem koncu: slepi tir; slepa ulica / loviti ribe v slepem rokavu reke
● slepi potnik potnik, ki nima voznega listka; publ. pogovori so zašli na slepi tir se na enak način ne morejo nadaljevati; svetlobni napis na slepem zidu zidu brez oken, odprtin; žaromet je še vedno slep ne sveti; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe; ekspr. delal se je slepega in je ni pozdravil kot da je ni videl, opazil; kot da je ne pozna, ni poznal; ekspr. kupiti za slepo ceno poceni; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; ekspr. izbirati na slepo srečo naključno, nenačrtno; slepa ulica ekspr. izhoda iz te slepe ulice ni bilo iz tega zelo neprijetnega, zapletenega položaja; ekspr. prišli, zabredli smo v slepo ulico v položaj, iz katerega na videz ni izhoda; slepo letenje instrumentalno letenje; ekspr. slepo ogledalo motno, počrnelo; slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost; slepo strojepisje desetprstni sistem tipkanja, pri katerem strojepisec ne gleda na tipke; ekspr. v mraku sem popolnoma slepa slabo vidim; ljubezen je slepa zaljubljen človek ne ravna premišljeno, preudarno; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
♦ agr. slepi sir sir, ki nima lukenj; slepo oko ne popolnoma razvito oko, ki odžene le v posebnih pogojih; anat. slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; arhit. slepo okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; gastr. slepa žonta maslovnik iz sladkega in kislega mleka, smetane in zakuhane moke; geogr. slepa dolina kraška dolina, ki se ob ponikvi končuje s strmimi bregovi; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; slepi podboj podboj iz neobdelanega lesa, ki omogoča suho montažo vrat, oken; kem. slepi poskus poskus, narejen brez glavne sestavine, da se ugotovi popoln učinek stranskih sestavin; les. slepi furnir furnir za podlago plemenitemu furnirju; slepa grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; med. barvno slep nesposoben za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; mont. slepi jašek jašek, ki ne sega do površja; slepa proga proga, povezana z drugimi progami samo na enem koncu; obrt. slepi ris ozek, gost, v platneni vezavi klekljan trak, ki v vijugi poteka skozi vso idrijsko čipko; strojn. slepa matica matica, ki je na eni strani zaprta; šah. slepa partija partija, ki jo igralec igra na pamet, brez šahovnice in figur; teh. slepa luknja luknja, ki ne sega skozi kaj; tisk. slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; slepo gradivo gradivo med črkami, vrsticami, ki se pri tiskanju ne odtisne; um. slepi okvir okvir, na katerega se napne platno pri slikanju; voj. slepi naboj naboj s plastično ali leseno kroglo; zool. slepo kuže pod zemljo živeči, miši podoben glodavec z zakrnelimi očmi, brez uhljev in repa, Spalax leucodon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

slép-a -opridevnik
  1. vidno nesposoben
    • kdo biti slep za/na kaj, kako
    • , kdo biti slep od kdaj, kako
    • , kdo biti slep zaradi česa, zakaj
  2. nepremišljen, nerazsoden
    • kdo biti slep iz/od/zaradi česa, zakaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • slep za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

slep -a prid. slep: zhe ſobè tebe bolè, te ne boli roka, zhe ſi gluh, nej ſi slep im. ed. m ǀ Balam je bil ſlep im. ed. m ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp im. ed. m, inu reven, od vſhih ſapushen ǀ kakor unimu kateri je sleip im. ed. m ǀ kakor ſe je bil sadarshal uni slepi im. ed. m dol. zhlovek ǀ Vni ſlepi im. ed. m dol. zhlovik ǀ ſe je slepa im. ed. ž, inu gluha delala ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa im. ed. ž Afrodiſia ǀ Chriſtus je bil natla plunil, blatu ſturil, na ozheſſa temu od materniga teleſſa slepimu daj. ed. m zhloveku poſtavil, inu pogled dal ǀ tiga slepiga tož. ed. m ži. Longina je bil resfetil na dushi ǀ eniga ſlepiga tož. ed. m ži. zhloveka je bil s'blatam oſdravil ǀ je bil venem borshti neshal eniga sleipiga tož. ed. m ži. petleria ǀ od ſrezhe, katero malaio slepo tož. ed. ž ǀ Kakor Rabecca ie bila sturila s'tem slepim or. ed. m Iſakam ǀ ty slepi im. mn. m so vidli, ty gluhi ſo shlishali ǀ Vni ſlepij im. mn. m ſamij ſo sa Christuſam tekli ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi im. mn. m sa nijm tekò ǀ njegovi mladi ſlepy im. mn. m ſe porodè ǀ mij do teh mal ſmò bily slepij im. mn. m ǀ Kakor de bi bily ſlèpy im. mn. m ǀ gremo slèpi im. mn. m, inu Chriſtus nam bo naſhe ozheſsa odperl ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh rod. mn., mutaſtyh, s'boshem shlakam udarjenyh oſdravil ǀ Tem slepem daj. mn. pogled dà, de nihdar neſajdeio ǀ On je vſel prozh te nagnusne rane tem gobaſtom, ſlepom daj. mn. to temmò ǀ s'ſlinamij ie tem ſlepom daj. mn. pogled povernil ǀ ima vun pojti po gaſſah, inu zeſtah, po nyvah, inu borshtah vkupaj klizat, inu perſilit te slepe tož. mn. m, inu gluhe, inu hrome ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe tož. mn. m, mutaste, inu preproste ǀ de bi nam nashe temne, inu slepè tož. mn. ž ozhij reſvetil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

srcé Frazemi s sestavino srcé:
bíti kómu pri sŕcu, bíti mêhkega srcá, bíti tŕdega srcá, gnáti si [kàj] k sŕcu, iméti kámen namésto srcá, iméti mêhko srcé, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti tŕdo srcé, iméti zláto srcé, kámen se je odválil od srcá kómu, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, [kot] kámen na sŕcu, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, mêhkega srcá, mêhko srcé, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, na jezíku méd, v sŕcu léd, ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], nosíti otrôka pod sŕcem, nosíti srcé na dláni, pretípati kómu srcé in obísti, srcé gorí [kómu] za kóga/kàj, srcé je pádlo v hláče kómu, srcé na právem méstu, tŕdega srcá, tŕdo srcé

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

storiti -im dov. 1. storiti, narediti, izdelati: kaj ima ſturiti nedol. aku hozhe v'Nebu priti ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti nedol. ǀ obena reijzh vam nebode mogla veliku shkode sturiti nedol. ǀ vſakitirimu zhloveku je frai volo puſtil, de more dobru, ali hudu ſturit nedol. ǀ imà fraj volo ſtorit nedol. ǀ jest nezh taziga hudiga ne ſturim 1. ed. ǀ je rejſs de tudi veliku dobriga neſturim +1. ed. ǀ she vſelej vekshi greh ſturish 2. ed. ti, kateri eno nedolshno dusho v' greh perpravish ǀ ti pokuro sa tuoie grehe sturish 2. ed. ǀ sakaj tu ti storish 2. ed. ǀ taku ti strish 2. ed. kadar kaj sgubish ǀ ti en ſmertni greh ſturih 2. ed. ǀ sakaj tudi ti taku neſturish +2. ed. ǀ lahku bi mogal naſsititga, inu vener nesturish +2. ed. ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj 3. ed. mozhne ǀ S: manunga ſturj 3. ed. de vſe naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ te ſlabe ſturi 3. ed. mozhne, te strashne ſturi 3. ed. ſerzhne ǀ sa telu zhlovik ſtury 3. ed. vſe, kar premore ǀ vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij 3. ed. ǀ Bug tebi sturij 3. ed., kakor ti G: Bogu ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi 3. ed. satan s'zhlovesko dusho ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj 3. ed. ǀ katere k' shpotu ſturji 3. ed. en Ajdouski Vuzhenik ǀ Stury 3. ed. de Saul yszhe pres urshoha Dauida vmorit ǀ ble ſtri 3. ed. de k'ſpuvidi negrè ǀ Kadar edn neſturi +3. ed. kar Pridigar vuzhi ǀ Nej sadosti de edn hudù neſturj +3. ed. ǀ deli eden sdajzi nesturj +3. ed., kar sapoveij prezi je tepen ǀ ta sunajna podoba nestri +3. ed. zhloveka ǀ sazhne ſe potiti, inu is suojga putta sturien 3. ed.+ velik potok ǀ Kadar dua eno saveso, ali oblubo ſturita 3. dv. ǀ slama, inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita 3. dv. ǀ ene ſtopine ne ſturimo 1. mn. de bi tebe nashli ǀ Sturimo 1. mn. vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates ǀ aku polek tudi nezh dobriga neſturimo +1. mn. ǀ kaj vam bo nuzalu dobro veruat, aku hudu ſturite 2. mn. ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite 2. mn. vashim starishim ǀ Nej sadosti de nezh hudiga neſturite +2. mn. ǀ ſe varvajo de obenimu shkode ne ſturè 3. mn. ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi, de ony ſturê 3. mn., kar vidio, de ty drugi dellaio ǀ kaj ſtre 3. mn. ty hudobni puntarij, skleneio de hozheo tudi Synu vbyti ǀ aku prave grevinge, inu pokure neſturè +3. mn. na semli ǀ te pohleunu proſsim ſturj vel. 2. ed. ſupet myr is manò ǀ ſturi vel. 2. ed. meni pravizo, shtrajfai yh ǀ Taku ſtury vel. 2. ed. tudi ti dusha ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah ſe najdesh, sturi vel. 2. ed. tu kar Tobias pravi ǀ Nikar hndu nesturi +vel. 2. ed. tuojmu blishnimu ǀ Sapuſtimo ta greh, ſturimo vel. 1. mn. eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat ǀ Mashnik pravi k'njemu Gospud ſturite 2. mn. hitru de zhaſsa vam ne bo premankalu ǀ Sturite vel. 2. mn. tudi vy taku O greshne dushe ǀ Sedaj letu ſturitè vel. 2. mn. ǀ aku n'hozhete hudu imejti, nikar hudiga nesturite +vel. 2. mn. ǀ doſehmal obeden nej tiga ſturil del. ed. m ǀ kakor je bil sturil del. ed. m uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ kaj tedaj je bil hudiga ſtoril del. ed. m ǀ Kaj je bil Dauid stutil del. ed. m ǀ de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil +del. ed. m ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila del. ed. ž taku mozhniga Sampſona ǀ nebode dolgu stalu de ſebi, inu meni bode shpot sturila del. ed. ž ǀ Oh Eua kaj ſi ſtrila del. ed. ž ǀ Samu tu premiſlovajne je bilu ſturilu del. ed. s de Kryvavi put je potil ǀ my dua ſmò vshe tu nashe ſturila del. dv. m ǀ v'taki vishi naſs vabi de bi myr shnim ſturili del. mn. m ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj hudiga sturili del. mn. m ǀ najdem piſsanu de letu Trogloditery ſo ſturily del. mn. m ǀ ſo ſturilij del. mn. m Kar je Krajl sapovedal ǀ greh ſo Judje ſturilj del. mn. m, de Chriſtuſa JESUSA ſo pregainali ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili del. mn. m ǀ de bi ſvoimu blishnimu shkode, inu shpota neſturili +del. mn. m ǀ en shtih sabſtoin bi nesturili +del. mn. m eni vbogi ſirotizi ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile del. mn. ž ampak Zupernikom ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile del. mn. ž 2. ukazati, odrediti, pripraviti, tj. narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajočega nedoločnika: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti nedol. v'ſlovenskim jesiku ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti nedol. v'presheshtvu pasti ǀ v' sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti ǀ En drug cell dan ſturj 3. ed. godit, inu trobentat ǀ Eden pò ſimi ſturi 3. ed. orati, inu obſiati ſvojo nyvo ǀ greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi ſturij 3. ed. vidit ǀ shegnani diamanti, kateri ſturitè 2. mn. shtenge dó Nebeſs priti ǀ Mojſses je bil sturil del. ed. m to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit, de bi ga globokejshi ſturila del. ed. ž pasti ǀ eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili del. mn. m storiti se narediti se: shlishish klaguvajne tega nadlushniga, inu gluh ſe ſturish 2. ed. konec storiti 1. umreti: dokler v'morij nej bil Konz ſturil del. ed. m ǀ en reven konez je bil ſturil del. ed. m ǀ neſrezhen konez ſó ſturili del. mn. m ǀ ta novu rojena Krajliza je bila Konez sturila 3. ed. tej veliki revi ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila del. ed. m 2. končati: de bi dellu konez ſturil del. ed. m, inu ſvoj lon potegnil nevrednega se storiti postati nevreden: s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè 3. mn. gnado S. Duha prejeti roge storiti (rasti) prevarati (zakonskega moža): krajlizo uprasha, aku je roge ſturila del. ed. ž ǀ kakor bote mosha vſela, mu bote ſturila del. ed. ž rogè raſti rogatega storiti prevarati (zakonskega moža): je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila del. ed. m silo storiti posiliti: je bil eden meni ſilo ſturil del. ed. m, ter ſim bila ſnoſſila ǀ ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil del. ed. m smrt storiti umreti: je greshnu shivil veliku lejt, ali vener eno ſveto smert je shelil ſturiti nedol. ǀ ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij 3. ed. ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil del. ed. m, kateri je hudu shivil voljo storiti ugoditi: nijh volo hozhem sturiti nedol. ǀ volo ſvoiga lubiga ſturj 3. ed., rata shroka, luby jo sapuſty ǀ ſe sboij de bi ga neubili, kadar bi nijh volo neſturil +del. ed. m ǀ nikoli nej ſim mijru pred nijm imela, dokler nej ſim njega volo sturila del. ed. ž vreden/vrednega se storiti za vrednega se imeti: ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom ǀ Aku ſe vureden sturij 3. ed. nam govorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij 3. ed. per naſs prebiuat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem ǀ vy pak uredni ſe neſturite +2. mn. nym ſe odkriti ǀ ſe neſturite vuredni +2. mn. de bi ſe od taistih vuzhili ǀ ſe neſturite +2. mn. vuredni de bi ſe od taistih vuzhili ǀ aku ſe bodesh vreden ſturil del. ed. m eno ſamo beſſedo rezhi ǀ ureden ſe je ſturil del. ed. m v' taiſtimu prebivat ǀ Iest nebom sdaj govuril od Milosti Boshje, katera ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ v'taki vishi ſe bote vredni ſturili del. mn. m vekshi gnade dosezhi zadosti storiti zadostiti, zadovoljiti: aku shelite vashi dolshnusti sadosti ſturiti nedol. ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti nedol. ǀ nashi pravizi Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti nedol. ǀ ta nezhisti poprej kakor ſvojm hudim shelam sadosti ſturj 3. ed. ǀ nej on poprej tebi sadosti sturj 3. ed., dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ G. Bug mu nebo nikuli odpuſtil, dokler on nebo tebi sadoſti ſturil del. ed. m Drugi pomen, ki je značilen za zahodna narečja, je kalk po it. fare ‛delati, storiti’, pred nedol. tudi ‛povzročiti da kdo stori, kar je pomen nedoločnika’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

súrdo.. prvi del podr. zlož. (ȗ) |gluh| súrdopedagóg, súrdopedagógika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

šuplják, m. 1) = prazen, gluh oreh a. leščnik, BlKr.; — votel zob, BlKr.; — 2 der Hohlkopf, der Dummkopf, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ta
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

telefón -a m (ọ̑)
1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt]
2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon
3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / mobilni ali prenosni telefon manjši brezžični telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo z drugim telefonskim naročnikom; satelitski telefon ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov; vrvični telefon stacionarni telefon, pri katerem je slušalka prek kabla povezana z bazno postajo telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka
● pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; vroči telefon vroča linija; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze
♦ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

trepetlíka Frazemi s sestavino trepetlíka:
strésti se kàkor trepetlíka [v vétru], trésti se kàkor trepetlíka [v vétru], trésti se kot trepetlíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́)
1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu
// to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; na eno uho slabo sliši; gluh, naglušen na obe ušesi / ekspr. čeprav je napel ušesa, ni nič slišal; ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila; šepetati, vpiti na uho, v uho / ekspr. škripanje jim je paralo ušesa povzročalo velik občutek neugodja, bolečino; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; šumelo ji je v ušesih imela je neprijeten, šumenju podoben občutek v njih zaradi motenj v delovanju organizma; zvoni mu v ušesih ima občutek zvenenja nepretrganega visokega tona / ekspr.: zdaj pa odpri ušesa poslušaj, prisluhni; za uho ta glasba ni privlačna za poslušanje; to je prijetno za oko in uho / ekspr. vleči na ušesa prisluškovati / ekspr.: na lastna, svoja ušesa sem to slišal sam, osebno; ni mogla verjeti lastnim, svojim ušesom da je res / ekspr.: poslušal jo je samo z enim ušesom, s pol ušesa nepazljivo; vpijejo, da gre skozi ušesa zelo; otroci so zgodbo poslušali na vsa ušesa, z očmi in ušesi zelo pozorno
// nav. ekspr. izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: njegovo uho je poslušalo domačo govorico; uho je komaj zaznalo glasove / tak ropot ušesa težko prenašajo
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost poslušanja: marsikatero uho je to slišalo / take besede niso za ženska ušesa za ženske; uho glasbenika, strokovnjaka glasbenik, strokovnjak / to je prišlo tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa o tem je slišal tudi on / govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati; ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali
3. zunanji del tega čutila: ušesa mu štrlijo; striči z ušesi; kosmata ušesa; majhna, velika ušesa; oslovska, zajčja ušesa; pokončna, viseča ušesa / zardeti do ušes; potegniti kapo čez ušesa; dati si svinčnik za uho; prijeti, vleči koga za ušesa; popraskati se za ušesom; ščitniki za ušesa / umiti si ušesa ta del s sluhovodom; dati vato v uho v sluhovod
4. s prilastkom temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa: prijeti škaf za ušesa; šivankino uho se odlomi; uho klina, motike, škarij
// luknja v takem delu: vrtati ušesa v kamnite sekire; vdeti nit v uho
5. mn., ekspr. zavihani, zmečkani ogli: njegove knjige so zdelane, vse imajo ušesa; poravnati oslovska ušesa pri zvezkih
● ekspr. sama ušesa so ga bila pazljivo je poslušal; ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. ušesa si maši, zatiska pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. naviti komu ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. ta prevod žali moja ušesa je slab; do ušes odpreti usta zelo, na široko; ekspr. vanjo je bil do ušes zaljubljen zelo; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho udari ga; ekspr. vse mu nosi na ušesa pripoveduje, česar ne bi smel; ekspr. povedati kaj na uho zaupno; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. iti skozi šivankino uho narediti kaj težko uresničljivega; ekspr. melodija gre v uho je prijetna; lahka za zapomnjenje; ekspr. piši me v uho izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. popevka mu je ostala v ušesih zapomnil si je njeno melodijo; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; pog. je še moker, zelen za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; nar. medvedje uho zimzeleni gornik; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega
♦ anat. notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; bot. mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; zajčje uho rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih; prerast; lov. ušesa daljše, uhljem podobno perje na glavi sov uharic; med. izpirati ušesa s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz sluhovoda ušesno maslo; vnetje srednjega ušesa; zool. morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́) šepetati na, v ~; gluh na eno ~, na obe ušesi; prijeti koga za ušesa; Trga ga po ušesih; Šumi mu v ušesih |Ima občutek šumenja, zvenenja|; šivankino ~; knj. pog., poud. Daj mu eno okrog ušes, za ~ |Udari ga|; poud.: odpreti usta do ušes |zelo, na široko|; Govorice so prišle tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa |Govorice je slišal tudi on|; povedati kaj na ~ |zaupno|; vleči na ušesa |prisluškovati|; na lastna, na svoja ušesa slišati |sam, osebno|; poslušati kaj na vsa ušesa, z očmi in ušesi |zelo pozorno|; Treba ga bo (prijeti) za ~, za ušesa |kaznovati ga|; sedeti na ušesih |nepazljivo poslušati|; za ~ prijetna glasba |za poslušanje|; ušesa knjige |zavihki, zmečkani ogli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

uslišati -im dov. uslišati: nej hotel nyh proshno ushlishat nedol. ǀ Chriſtus yh nej hotel prezei vshlishat nedol. ǀ zhes Boga marmrajo de jeh nej hotel vſhlishat nedol. ǀ jest ſe gluh delam, inu vasho proshno neuslishim +1. ed. ǀ sakaj ti neushlishish +2. ed. Ioaba ǀ tvoje proshne vshlishi 3. ed., ter s' veliko lubesnio tebi na pomozh pride ǀ Chriſtus sdaizi ga ushlishi 3. ed., inu oblubi ǀ Chriſtus vslishi 3. ed. leto proshnio, ter prezei gre njemu na pomozh ǀ vedeozh de Bug greshnike neushlishi +3. ed. ǀ Sakaj menish de Bug tebe neuſhlishi +3. ed. kadar v'teshkijh boleſnah ſe najdesh ǀ greshnih miſly, katere ſo urshoh de S. Maſhe, inu molitve Bug neuſlishi +3. ed. ǀ vshlishi vel. 2. ed. tudi mene, ter vſemi mojo dusho v' nebeſſa ǀ Ushlishi vel. 2. ed. Gospud mojo proshno ǀ bodem na vaſs gledal, inu vashe proshne vshlishal del. ed. m ǀ hozhesh de bi Bug tuojo proshno ushlishal del. ed. m ǀ Iest bi bil rat vſhlishal del. ed. m, vy pak nej ſte hoteli pervolit ǀ kaku tedaj hozsheh de bi Bug tuojo proshno vushlishal del. ed. m ǀ kaku hozhte de bi Bug uniga ushlishel del. ed. m ǀ taiſte katiri s' pravo andohtio, pohleunoſtio, inu viero Mene molio, bom vslishal del. ed. m, inu polonal ǀ de bi ſi lih jest Boga proſsil sa milost bi mene neuſhlishal +del. ed. m ǀ ſemla bo vshlishala del. ed. ž shitu, vinu, inu ojle ǀ proſi de bi njegovo proshno vshlishali del. mn. m ǀ nebeſſa bodo vshlishale del. mn. ž/s ſemlo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

vi vi zaim. vi: vy im. mn. m terpite, kakor S. S. Materniki ǀ Odſtopite vi im. mn. m prozh ǀ Ah Pater vi im. mn. m nas lepu danas ſte potroshtal ǀ Aku vij im. mn. m bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ Uij im. mn. m kateri vejſte ǀ morebiti de bi ui im. mn. m Nebu ſi shlushili ǀ vjj im. mn. m bote moj Priatelni zhe bote veruvali ǀ vyſte im. mn. m+ radi, inu volnu buſhtvu, lakot, inu shejo terpeli ǀ Vy im. mn. m/ž pak ſamy dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ vy im. mn. ž dekilze bote liſiza, kadar poshlejo po vaſs ǀ Ah karshene dushe! kaj vi im. mn. ž k' temu pravite ǀ vij bi ga prezei od vaſs rod. mn. ſunili, inu rekli poberiſse prozh ǀ hudizh vſe skuſi okuli vaſſ rod. mn. hodi ǀ jest ſe bom gluh dellal, inu vſs rod./tož. mn. ne bom vſhlishal ǀ vam daj. mn. dam ta beli popir, inu ſe podpiſhem ǀ vrata Nebeshka ſo vamm daj. mn. odperte ǀ vash blishni uam daj. mn. n'hozhe na puſodo da ti ǀ bo G. Bogu dopadezhe, inu vem daj. mn. nuznu ǀ Sdaj ſe jest k'vam daj. mn. obernem ǀ obilnv vaſs tož. mn. bode polonal ǀ ta hudi, ſvejt, ali meſſu vaſſ tož. mn. hozhe v' greh perpravit ǀ kadar vas tož. mn. popade iesa ǀ zhednost uaſs tož. mn. vuzhy ta danaſhni gobovaz ǀ vſaj letu vaſh tož. mn. nezh nekoshta ǀ vshe ſe vidi ta ſmertni put per vaſſ mest. mn. ǀ kaj jeſt vidim, inu per vas mest. mn. samerkam ǀ Gdubi bil mej vamy or. mn., kateri bi ſe neresveſselil ǀ Zhe kateri vmei vami or. mn. imà to poſvejtno modruſt ǀ vasha goſpojska je s'vamy or. mn. neuſmilena ǀ vni ſe je sazhel s'vamij or. mn. praudat ǀ KAj bò s'vami or. mn., kateri ſte debeliga ſhivota Dvojinske oblike so navedene pri → vidva.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

zamọ́lkel -kla prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

zíd -a in -ú m, mn. zidôvi (ȋ)
1. vsak od delov stavbe, narejen z gradbenim materialom, zlasti z zidaki, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: v kleti so zidovi vlažni; porušiti, sezidati zid; krogla je prebila zid; pomakniti posteljo do zida, k zidu; obesiti sliko na zid; zabiti žebelj v zid; betonski, opečnat zid; stavba z debelimi zidovi; odprtina, razpoka v zidu; bled kot zid / hišni zid; samostanski, tovarniški zidovi / čelni zid pročelje; notranji, zunanji zidovi hiše; predelni, temeljni zid; slepi zid brez oken, odprtin / obrnil se je k zidu in zaspal k steni
// temu podoben samostojen objekt: parceli je ločil zid; postaviti zid okrog gnojišča; obdati, zapreti z zidom; nizek, visok zid; vodoraven zid pred odprtino kmečke peči; gore stojijo kot zid med obema pokrajinama / obrambni, požarni, zaščitni zid; pokopališki, vrtni zid; zid proti vetru / kitajski zid obrambni zid severne in severozahodne Kitajske proti Mongolom / ekspr.: množica je naredila živi zid; zid strmih hribov; pren., ekspr. obdaja jo gluhi zid samote
2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti zida med njima; predlagal je veliko izboljšav, a je naletel na zid niso ga poslušali, upoštevali / z oslabljenim pomenom: loči ju zid predsodkov predsodki; med njima se je vzdigoval zid nezaupanja, odtujenosti
● ekspr. govoriti zidu prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. pritisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. postaviti koga pred zid obsoditi na smrt z ustrelitvijo; hoteti, riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. v zid se zaleti izraža nejevoljo, nestrpno odklanjanje, zavračanje; ekspr. med njima je kitajski zid velika ovira, zapreka; ekspr. naveličan je mestnih zidov življenja v mestu; ekspr. vedno je želel imeti svoje štiri zidove bivališče, dom; ekspr. okrog sebe je sezidal visok zid postal je nedostopen; prebiti zvočni zid biti hitrejši od zvoka; gluh je kot zid popolnoma, zelo
♦ arhit. kiklopski zid iz velikih, grobo obdelanih kamnov s prilegajočimi se ploskvami; grad. ojačevalni zid ki povzroča večjo nosilnost; podporni zid ki preprečuje premik zemlje, materiala; polnilni zid s katerim se zapolni odprtina, presledek med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi; suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; teh. nosilni zid

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Število zadetkov: 82