gmájna -e ž (ȃ) 

1. 1. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov: onkraj potoka se širi prostrana gmajna; ves dan je pasel na gmajni / kraške gmajne / občinska, vaška gmajna
2. 2. zastar. skupnost, skupina: trška gmajna je imela shod / ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gmájnski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gmajno: gmajnsko grmičevje / gmajnska pravica do gmajne
// ekspr. saj bajta ni gmajnska, ampak moja skupna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pustôta -e ž (ó) 

1. 1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne
   ♦ zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija
2. 2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti
3. 3. redko pustost: pustota pokrajine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

rúj -a m (ȗ) grm z majhnimi cveti v latih in listi, ki jeseni pordečijo: kraške gmajne z brinjem in rujem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.