cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola [cepetánje] 1. udarjanje z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja1.1. ekspresivno izražanje močnega občutja sploh, zlasti jeze, ihte, navdušenja
2. ekspresivno hoja, premikanje, navadno negotovo, v zadregi2.1. ekspresivno oddajanje zvoka, ki kaže, spominja na hojo, premikanje
FRAZEOLOGIJA: cepetanje na mestu ETIMOLOGIJA: ↑cepetati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
čám -a m gnus: Tsömör; grzdenyé, csám KOJ 1833, 177
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
črv1 -a samostalnik moškega spola1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva; SODOBNA USTREZNICA: črv
1.1 ekspresivno kdor/kar je ničvredno
2. mn. manjše živali, ki se plazijo po zemeljskem površju; SODOBNA USTREZNICA: laznina
2.1 ekspresivno manjše plazeče se živali, ki vzbujajo odpor, gnus; SODOBNA USTREZNICA: golazen
FREKVENCA: 123 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
degutánten pridevnikki vzbuja močan odpor, gnus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. dégoûtant, iz dégoûter ‛navdajati z gnusom’ iz + gouter ‛okusiti’, iz lat. gustāre
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
degutántno prislovtako, da vzbuja močan odpor, gnus
ETIMOLOGIJA: ↑degutanten
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
degutántnost samostalnik ženskega spolastanje, lastnost česa, da vzbuja močan odpor, gnus
ETIMOLOGIJA: ↑degutanten
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
fèj tudi fêj medm. (ȅ; ȇ) izraža zoprnost, gnus: fej te bodi;
fej, kako smrdi;
to je vreme, fej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
fùj in fúj medmet1. izraža, da se govorcu kaj gnusi1.1. tudi s ponovljeno črko u izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi vredno prezira
1.2. tudi s ponovljeno črko u izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
2. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela
3. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira
FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi! ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
fùj in fúj medm. (ȕ; ȗ) izraža zoprnost, gnus: fuj, to naj bo juha!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
fȕj medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gábiti se -im se nedov. (á ȃ) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gabi / hinavstvo se mu v dno duše gabi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnús -a m (ȗ) občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, odvratnega: ob pogledu na rano ga je obšel gnus;
stresla se je od gnusa;
z gnusom pripoveduje;
gnus do mrčesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnús -a m, pojm. (ȗ) z ~om pripovedovati o čem; gnus do koga/česa ~ ~ mrčesa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnús -a
m občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, odvratnega
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
gnȗs -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnȗs, m. 1) der Ekel, der Abscheu; gnus in groza, Dalm.; življenja g., Preš.; — 2) etwas Ekelhaftes, der Gräuel, der Schandfleck, Cig., ogr.-C.; — das Ungeziefer, C.; — ein ekelhafter, abscheulicher Mensch, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnǘs -a m gnus: Tej ſzo gnüſz goſztuvajoucsi ſze zvami KŠ 1771, 759; jálni szo gnüsz pred Goszpodom TA 1848, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnus -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnus1 sam. m ♦ P: 5 (TT 1577, JPo 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnus2 povdk. ♦ P: 3 (DJ 1575, DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnus
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnus ► gˈnüːs -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnúsa -e ž (ū) nar. vzhodno, ekspr. ženska, ki vzbuja gnus:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnúsast -a -o; bolj ~ (ú) |zbujajoč gnus|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnuseč [gnusẹ́č
]
pridevnikizražajoč gnus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnúsen -sna -o prid., gnúsnejši (ú ū) ki vzbuja gnus: gnusna golazen / ekspr. gnusen je bil videti / gnusna beseda; gnusno dejanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnúsen -sna -o
prid. ki vzbuja gnusSINONIMI:
ogaben,
star. gaben,
knj.izroč. gabljiv,
ekspr. gnusoben,
ekspr. nagnusen,
neknj. pog. nagravžen,
knj.izroč. ognusen,
ekspr. ostuden,
star. skrun2,
zastar. studen1,
zastar. studljiv
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
gnúsen – glej gnȗs
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnusen ► gˈnüːsėn -sna gˈnisnuː prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnúsiti se -im se nedov. (ú ȗ) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gnusi;
vse se ji je gnusilo / ekspr. njegovo ravnanje se ji je gnusilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnúsiti se -im se
nedov. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da kdo čuti odpor gnus, navadno do kake hrane jedi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
gnusíti se -im se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu gnusita.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
gnúsiti se – glej gnȗs
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnusiti se ► gˈnisiːt se -iːn se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnusiti (se) [gnusīti se gnusím se]
nedovršni glagolgnusiti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnúsnica -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki vzbuja gnus: takšna gnusnica mi ne bo rezala kruha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnúsnica -e
ž ekspr. ženska, ki vzbuja gnus
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
gnúsnik -a m (ȗ) ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim gnusnikom ni hotel imeti stikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnúsnik -a m, člov. (ȗ) poud. |človek, ki vzbuja gnus|gnúsnica -e ž, člov. (ȗ) poud.gnúsničin -a -o (ȗ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnúsnik -a
m ekspr. kdor vzbuja gnus
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
gnúsno nač. prisl. izraža, da kaj obstaja, poteka tako, da vzbuja gnus
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
gnúsnost -i ž (ú) lastnost, značilnost gnusnega: gnusnost zločina // ekspr. kar vzbuja gnus: teh gnusnosti ni mogel gledati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnúsnost -i
ž ekspr. dejstvo, da kaj vzbuja gnus
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
gnusôba -e ž (ó) ekspr. kar vzbuja gnus: take gnusobe ni mogel jesti / le kako se more družiti s tako gnusobo / najrazličnejše gnusobe so se dogajale / gnusoba lenega življenja gnusnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnusôba -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
gnusóba – glej gnȗs
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gnusoba [gnusóba]
samostalnik ženskega spolagnusoba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
golázen -zni ž (ȃ) manjše, odpor, gnus vzbujajoče živali: vsa golazen je prilezla na sonce;
stenice in druga golazen / pohodi to gnusno golazen // nizko, navadno s prilastkom ničvredni, škodljivi ljudje: hoteli so iztrebiti tatinsko golazen; tuja golazen je gospodarila po naši zemlji / kot psovka ti prekleta golazen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
golázen -zni
ž ekspr. manjše, odpor, gnus vzbujajoče živali
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
gravžanje s gnus:
kumaj eden yg sazhne vshivat, kar prezej veliko grenkuſt, shkodo, inu graushajne tož. ed. (II, 440) → gravžati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gravžati se [grȃvžati se grȃvža se]
nedovršni glagolkoroško gnusiti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
grdoba [grdóba]
samostalnik ženskega spolagnusoba, ostudnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
grsóba, f. der Greuel: gnus ali grsoba, Krelj; — prim. grsiti se.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
grstlívost -i ž gnus, stud: ali püszto je grsztlivoszt na düse nyihove TA 1848, 88
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
grustiti se ► gˈrustėt se -ėn se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
grȗšč -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
grzdenjé -á s gnus, stud: Tsömör; grzdenyé, csám KOJ 1833, 177
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
hah [hȁh]
medmetizraža zavračanje, gnus
PRIMERJAJ: jah
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
jah [jȁh]
medmetizraža zavračanje, gnus
PRIMERJAJ: hah
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kek [kẹ̑k]
medmetizraža gnus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mrčes ► ˈmr̥čes mr̥ˈčeːsa m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mrdati [mȓdati mȓdam]
nedovršni glagolizražati nezadovoljstvo; vihati nos; zmrdovati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mrsenje [mŕsenje]
samostalnik srednjega spola- odpor, gnus, želodčna slabost
- o zajcih čas parjenja, gonitev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mrsiti se [mrsīti se mŕsim se]
in [mrsím se]
nedovršni glagol- gnusiti se
- kazati nagnjenje za spolno občevanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mrzīti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nagnúsen – glej gnȗs
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nagnúsnež -a m (ȗ) ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim nagnusnežem nočem imeti stikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nagnúsnež -a m z -em člov. (ȗ) poud. |kdor vzbuja gnus|nagnúsnica -e ž, člov. (ȗ) poud.nagnúsnežev -a -o (ȗ) poud.nagnúsničin -a -o (ȗ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nagnúsnik -a m (ȗ) ekspr. človek, ki vzbuja gnus: ta nagnusnik bi pojedel tudi krastačo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nesnaga [nesnága]
samostalnik ženskega spola- gnus
- sramota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nestuden ► nesˈtuːdėn -dna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ogába -e ž (ȃ) knjiž. gnus: navdajati z ogabo // gnusoba: streslo jo je, ko je zagledala to ogabo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ogáben -bna -o prid., ogábnejši (á ā) ki vzbuja gnus: očistiti mora to ogabno sluz / zbudil se je z ogabnim okusom v ustih / ekspr. to so le ogabna namigovanja grda, zlobnaogábno prisl.:
ogabno smrdi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ostúda -e ž (ȗ) knjiž. 1. gnus: zdelo se mu je, da bo bruhal od ostude 2. kar vzbuja gnus: take ostude ni mogel jesti // ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: ta zlobna ostuda ne bo zmagala 3. v povedni rabi izraža gnusnost, zoprnost česa: ostuda je, če tako ravnaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ostúden -dna -o prid., ostúdnejši (ú ū) nav. ekspr. 1. ki vzbuja gnus: ostudna golazen;
ta jed je ostudna / ostuden prizor / ta človek je ostuden / odkrili so ostuden zločin; to je ostudna laž 2. z dajalnikom neprijeten, zoprn: hinavci so mi ostudni / v šoli mu je bila slovnica ostudna
● zastar. ima ostudno bolezen spolno bolezenostúdno prisl.:
ostudno se spačiti; ostudno sladke besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ostuden ► ȯsˈtuːdėn -dna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pfèj tudi pfêj medm. (ȅ; ȇ) izraža zoprnost, gnus: pfej, da si upa taka na cesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pfùj in pfúj medm. (ȕ; ȗ) izraža zoprnost, gnus: kakšne grde besede, pfuj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prignúsiti -im dov., prignúšen in prignúsen (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: prignusiti komu jed;
meso se mu je prignusilo // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: ta profesor mu je prignusil šolo; delo se mu je prignusilo / dekle so mu hoteli prignusiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prignúsiti -im dov. prignúšen -a in prignúsen -a; prignúšenje in prignúsenje (ú ȗ) poud. komu koga/kaj ~ otroku jed |vzbuditi odpor, gnus|prignúsiti se -im se (ú ȗ) poud. komu Jed se mu je prignusila |mu je vzbudila odpor, gnus|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prignusiti se [prignusīti se prignusí se]
dovršni glagolpristuditi se, priskutiti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prignusiti se ► pr̥gˈniːsėt se -gˈnisiːn se dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
primrsniti [primrsnīti primŕsnem]
ali [primŕsniti primȓsnem]
dovršni glagolpriskutiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
priskútiti -ȗtim dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pristúda -e ž (ȗ) 1. knjiž. gnus: to dejanje ga je navdajalo s pristudo;
pristuda nad neurejenim življenjem
● knjiž., ekspr. do pristude dolgočasen zelo2. slabš. neprijeten, zoprn človek: zapodil bom to pristudo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pristúda -e ž, člov. (ȗ) slabš. Ta ~ me že ne bo motil(a) |neprijeten, zoprn človek|; nečlov., pojm., neobč. ~ nad čim gnus
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pristúditi -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: pristuditi otroku jed;
mleko se mu je pristudilo / pokvarjena družba se mu je pristudila // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: pristudili so mu šolo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stúd -a m (ȗ) knjiž. gnus: obšla sta jo groza in stud;
stresla se je od studa / s studom se je obrnila od njega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stúd -a m, pojm. (ȗ) neobč. gnus: stresti se od ~a; s ~om se obrniti od česa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stȗd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
špindig [špīndig]
pridevniktršat, suh, mršav
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tfèj tudi tfêj medm. (ȅ; ȇ) izraža zoprnost, gnus: tfej, pa taka hrana / zakaj se mu prilizujejo, tfej; tfej, tfej, grdoba; tfej ga bodi, kako preklinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tísk Frazemi s sestavino tísk:
rumêni tísk
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ùh medm. (ȕ) 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: uh, kaj bo, če nam zboliš / uh, kako se je vreme poslabšalo 2. izraža zoprnost, gnus: uh, kako smrdi 3. izraža telesno ali duševno trpljenje: uh, uh, boli 4. izraža nejevoljo: uh, kako je domišljav;
uh, je rekla in jezna odšla 5. izraža podkrepitev trditve: uh, si siten;
uh, kako me zebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
uh ► ˈux medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
upírati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj pritiskati v/na/ob kaj / kam
Žival se (jim) je upirala /s prednjimi nogami/ ob prag.
2.
kdo/kaj izražati voljo, ne pustiti se obvladati komu/čemu
Okupatorju so se upirali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu upirata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
zagnúsiti -im
dov.komu kaj narediti, povzročiti, da kdo začuti odpor, gnus, navadno do kake jedi, hrane
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
zagnúsiti se -im se
dov. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da kdo začuti odpor, gnus, navadno do kake hrane, jedi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
zagnúsiti se – glej gnȗs
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.