spopádati se -am se nedov. (ā ȃ) 1. uporabljati silo drug proti drugemu z namenoma) obvladovati, onesposabljati koga: fantje se radi spopadajo;
spopadati se s koli b) uničevati, onesposabljati nasprotnika: spopadati se z nasprotnikovimi enotami;
že več dni se spopadajo / spopadati se s tanki // s takimi dejanji skušati doseči kaj, priti do česa: spopadati se za blago, plen / golobi se spopadajo za zrnje 2. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopati drug proti drugemu: voditelja strank se pogosto spopadata;
spopadati se s predstojnikom;
javno se spopadati 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi s s, z prizadevati si rešiti, odpraviti kaj težavnega, neprijetnega: s temi težavami, vprašanji se spopada vsak dan / spopadati se s predsodki, z negativnimi težnjami spopadajóč se -a -e:
spopadajoče se struje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
hudírjev -a -o prid. (í) evfem. hudičev: ujel se je v hudirjeve zanke / tega se boj, to je hudirjev človek / ti hudirjevi golobi delajo samo škodo / prestal je hudirjeve težave hudírjevo prisl.:
hudirjevo ga je polomil; hudirjevo veliko je plačal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nazídek -dka m (ȋ) knjiž. nadzidek: nad oboki se dviga nazidek;
mostovž z nazidki / golobi so posedali na nazidkih šole / podstrešni nazidek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
okrájek -jka m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom rob1,
obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke // zastar. rob1, konec1: nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi 2. zastar. nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku 3. nav. mn., knjiž., zastar. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki // del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa 4. knjiž., zastar. obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki
● star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; zastar. zabiti odprtino z okrajki krajniki
♦ alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
opériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. okrasiti s perjem: operiti puščico opériti se
dobiti perje: mladiči se še niso popolnoma operili
opérjen -a -o:
vojaki v operjenih čeladah; golobi so lepo operjeni; ekspr. biti po pavje operjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pásemski -a -o [pasəmski] prid. (ȃ) nanašajoč se na pasmo: pasemski znaki / pasemski golobi, psi / pasemske organizacije imajo sezname uspešnih nastopov psov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pepélnat -a -o [pepelnat in pepeu̯nat] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pepel: kruh je spodaj pepelnat / čisto pepelnat je v obraz / pepelnati golobi sivi / nosila je plašč pepelnate barve // ekspr. meglen, mračen: izgubljal se je v pepelnatem obzorju / pepelnata svetloba pepélnato prisl.:
pepelnato sivi lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
podgána -e ž (á) 1. večji, škodljiv glodavec z zelo dolgim repom: uničevati, zatirati podgane;
cviljenje podgan / past za podgane 2. nizko ničvreden, malovreden človek: spet je tu ta podgana;
nadzornik v rudniku je bil prava podgana / kot psovka izgini, podgana / človeške podgane
● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; slabš. leteče podgane golobi
♦ zool. črna, siva podgana; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pokídati -am dov. (í ȋ) 1. star. skidati1:
pokidati gnoj / pokidati hlev počistiti, očistiti ga2. pog., ekspr., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: že spet si ga pokidal;
to jo je pokidal
● ekspr. golobi so vse pokidali z iztrebljanjem umazalipokídati se ekspr.
1. iztrebiti se: ptič se je pokidal na njen najlepši klobuk
2. pog. ne ceniti, ne upoštevati: pokidam se nanje; na ta navodila se pokidajo
● ekspr. on se je prvi pokidal se je zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ponečéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. umazati, ponesnažiti: ponečediti tla // star. z iztrebljanjem umazati: golobi so mu ponečedili obleko ponečéditi se
iztrebiti se: bolnik se je ponečedil; ponečediti se v hlače
ponečéden in ponečêjen -a -o:
od muh ponečedena izložba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
preplašíti in preplášiti -im, tudi preplašíti -ím dov., preplášil (ī á ā; ī í) 1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je preplašil golobe / pes preplaši zajca 2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: francoska revolucija je preplašila fevdalce;
njegove grožnje so ga za trenutek preplašile / s kričanjem preplašiti otroka prestrašiti / knjiž. misel na spremembo ga je preplašila vznemirila
● knjiž., ekspr. še tako velika nevarnost me ne preplaši, če se za kaj odločim ne vpliva zaviralno na moje ravnanjepreplašíti se in preplášiti se, tudi preplašíti se
prestrašiti se: strahopetec je, hitro se preplaši; pela je, dokler se ni preplašila streljanja
preplášen -a -o tudi preplašèn -êna -o
1. deležnik od preplašiti: preplašeni golobi so odleteli; preplašen otrok; biti preplašen; preplašena deklica; preplašena je odskočila
2. ki vsebuje, izraža strah, vznemirjenost: preplašen obraz, pogled; preplašene kretnje; prisl.: preplašeno pobegniti, pogledati, zavpiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ráščiti -im nedov. (á ā) vet., pri perutnini oplojevati: petelin rašči kokoš ráščiti se pri pticah
spolno se združevati, pariti se: na dvorišču so se raščili golobi
ráščen -a -o:
raščena jajca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
spreletéti -ím tudi izpreletéti -ím dov., sprelêtel tudi izprelêtel (ẹ́ í) nav. ekspr. 1. hitro, za kratek čas se pojaviti po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja: drhtavica, mraz, srh spreleti človeka;
mravljinci so ga spreleteli po hrbtu;
kurja polt ga je spreletela po vsem telesu;
brezoseb.: spreletelo ga je, ko jo je zagledal;
spreletelo jo je do kosti, od nog do glave;
od strahu ga je mrzlo spreletelo // hitro, za kratek čas se pojaviti sploh: nasmeh mu je spreletel ustnice; rdečica mu je spreletela obraz; v njenih očeh se je nekaj spreletelo // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza, strah ga spreleti; človeka spreleti nemir; čudni občutki so ga spreleteli / spreletela jo je huda slutnja 2. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: spreletela ga je misel, da so ga vsi zapustili;
brezoseb. odkrili so me, ga je spreletelo 3. v zvezi spreleteti z očmi, s pogledom na hitro pogledati, pregledati: z očmi je spreletel po dvorani;
s pogledom je spreletela po zbranih spreletéti se tudi izpreletéti se
leteč se premakniti sem in tja: golobi so se spreleteli nad trgom; zasvetlikalo se je, kakor bi se spreletela kresnička / vrane so se spreletele s travnika v gozd odletele
// z letanjem se razgibati: čebele se morajo spreleteti / petelinčka je prijelo, da bi se malo spreletel po dvorišču
● nar. nebo se je spreletelo se je zvedrilo; nar. poletna nevihta se hitro spreleti preide, mine; nar. do večera se bo že spreletelo prenehalo deževati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
stopicljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. delati majhne, kratke korake: stopicljati po taktu // s takimi koraki iti, hoditi: golobi so stopicljali po trgu; otrok je stopicljal za materjo stopicljajóč -a -e:
stopicljajoči koraki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
šávsati -am nedov. (ȃ) hitro, nepričakovano grabiti z zobmi, s kljunom: zver šavsa in mori, kar ji pride blizu;
žival je začela renčati in šavsati // hitro, sunkovito približevati se čemu z zobmi, s kljunom: golobi so šavsali po drobtinicah; pes jo je šavsal po roki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
grléti -ím nedov. (ẹ́ í) ekspr. oglašati se z grlenim glasom: golobi, grlice grlijo;
pren. deklice so veselo grlele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
grmúša -e ž (ú) zool. manjša ptica selivka z žvepleno rumenim trebuhom; vrtnik1:
grmuše in golobi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nadzídek -dka m (ȋ) 1. zgoraj dodan del zidu, zlasti za okras: plezati na nadzidke;
grad z zobčastimi nadzidki 2. izboklina na zidu; strešica, polička: golobi so posedali na nadzidkih;
vrata z nadzidkom v slogu Ludovika XIV.;
pren., ekspr. modre oči pod nadzidkom tankih obrvi 3. pozneje dograjen zgornji del stavbe: z nadzidkom bi pridobil precej prostora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
obletávati -am nedov. (ȃ) 1. letati okrog česa: golobi obletavajo zvonik / sateliti obletavajo zemljo 2. leteč se izogibati: letala so morala obletavati mestno središče 3. leteč se premikati od česa do česa: metulji obletavajo cvete / čebele so ves dan pridno obletavale cvetoče drevo 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: obletavajo ga čudne misli, zle slutnje 5. ekspr. s prošnjami, prigovarjanjem si prizadevati pridobiti koga za določeno stvar: obletavali so jih novinarji in fotografi;
dolgo časa je obletaval šefa / fant je vztrajno obletaval dekle
● obletaval ga je mrzel pot oblival; ekspr. obletaval jo je z radovednimi pogledi radovedno jo je ogledovalobletávati se
izgubljati liste, iglice: gozd se obletava / listje se obletava odpada; pren., knjiž. ta teorija se že obletava
// star. osipati se: cveti, rože se obletavajo
obletavajóč -a -e:
obletavajoče se drevje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
prifrčáti -ím dov. (á í) ekspr. frčeč prileteti: golobi so prifrčali na trg / kamen mu je prifrčal mimo ušes / pog. prifrčati z letalom pripeljati se
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
slême -éna tudi sléme -na s (é ẹ́; ẹ́) 1. najvišji rob strehe, kjer se stikata strešni ploskvi: opeka na strehi je razbita in sleme se na sredini poveša;
splezati na sleme;
golobi sedijo na slemenu / sleme njihovega šotora je bilo višje od drugih 2. enakomerno visoka podolgovata, strma gorska vzpetina: vas je z visokim slemenom zavarovana pred severnimi vetrovi // vrh take vzpetine: hoditi po slemenu; sleme gore je travnato; vas na slemenu
♦ agr. močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice; stiskalnica na sleme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
sráti sérjem nedov., sêrji serjíte (á ẹ́) vulg. 1. iztrebljati se: golobi serjejo;
šel je srat za grm 2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: celo noč smo ga srali;
čas je že, da ga nehaš srati // delati napake: v podjetju ga nekaj serjejo; v nalogi si ga precej sral 3. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nikoli več te ne pogledam. Ne serji ga;
spet ni naredil šoferskega izpita. Ne ga srati
● vulg. klamfe srati govoriti neumnosti; vulg. ne bom dovolil, da mi bodo srali na glavo da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zlétati -am nedov. (ẹ̑) 1. zletavati: golobi zletajo s strehe, v golobnjak 2. vzletavati: ptice zletajo z jezera / letala zletajo vsako uro; prim. izletati se
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zletéti -ím dov., zlêtel (ẹ́ í) 1. premakniti se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: počakaj, da čebele zletijo;
kanarček je zletel iz kletke;
pikapolonica je zletela otroku z dlani;
jata ptic je zletela na jezero;
škrjanček zleti visoko pod nebo;
frfotaje, plahutaje zleteti;
ekspr. tako sem lahek, da bi kar zletel / mušica mu je zletela v oko leteč padla2. vzleteti: ob poku so golobi zleteli / letalo je zletelo z letališča 3. premakniti se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva so zletele iskre;
trske so zletele na vse strani;
žoga je zletela mimo gola;
izstrelek je zletel proti cilju / ekspr. most je zletel v zrak bil razstreljen4. ekspr. zaradi močnega sunka, izgube opore prenehati biti na določenem mestu: zleteti iz sedla, na tla;
ob trčenju je zletel s sedeža;
sunil ga je, da je zletel po pločniku / spodrsnilo mu je in zletel je v prepad; zletel je, kakor je dolg in širok tako je padel, da je bil ves na tleh// hitro prenehati se premikati v prvotni smeri: avtomobil je zletel z mokrega cestišča; zaradi prevelike hitrosti je motor zletel čez ograjo 5. pog. steči, hitro oditi: fant je zletel k sosedom;
kot strela je zletel po hodniku / konj je zletel v dir začel dirjati6. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): zagrozili so mu, da bo zletel;
fant je zletel iz šole;
ob stavki je precej delavcev zletelo iz službe / kot sekretar je zletel
● ekspr. besede so mu kar zletele iz ust hitro, nepričakovano jih je izgovoril; ekspr. rdečica ji je zletela čez obraz za kratek čas je zardela; ekspr. sum je zletel nanj on je (bil) osumljen; pog. bal se je, da bo zletel na cesto da ga bodo dali iz službe ali iz stanovanja; šol. žarg. zleteti pri izpitu ne opraviti ga; prim. izleteti1
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zobáti zóbljem tudi zóbati -am in zóbljem nedov. (á ọ́; ọ̄) 1. jesti zrnato hrano tako, da se s kljunom, z gobcem pobira posamezna zrna: kokoši zobljejo koruzo;
konji zobljejo oves;
golobi so mu zobali zrnje kar z roke 2. ekspr. jesti kaj drobnega tako, da se daje v usta posamezne sadeže, kose: rad zoblje češnje, grozdje;
zobati jagode, maline
● ekspr. z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. tak je, da bi z roke zobal zelo je krotek, ubogljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
golóbar -ja m (ọ̑) kdor se ukvarja z golobi: bil je navdušen golobar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
golóbarstvo -a s (ọ̑) ukvarjanje z golobi: pospeševati golobarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.