agenda -e samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čalarnost -i samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

desni -a -o (desni, destni, desen) pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

drag -a -o pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

feratersko (feratersku) prislov

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

feržmagovanje s, F10, aspernatio, ṡanizhovanîe, ferṡhmagovanîe; convitium, ṡaṡhmagovanîe, ferṡhmagovanîe, frahtanîe, ozhitanîe; demuſsata contumelia, pregledanu ferṡhmagovanîe; despectio, ferṡhmagovanîe; ludificatio, ṡhpotanîe, golufia, ferṡhmagovanîe; maledicentia, -ae, ferṡhmagovanîe, opravlanîe, zhes eniga hudu govorjenîe; obtrectatio, opravlanîe, ferṡhmagovanîe; opprobratio, ferṡhmagovanîe; scomma, -tis, ena ferṡhmait, ena nepridna beſſéda, ferṡhmagovanîe; vituperium, -rÿ, ferṡhmagovanîe, ṡaṡhpotovanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

firbičen prid., sophisma, -tis, enu golufnu govorjenîe, golufnu, hitru, firbizhnu ṡmiſlenu govorjenîe, ena golufia v'beſſédah; prim. ferbičen 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

folšija ž, F8, adulterari, preſhushtovati, preſhushtvu tribati, ṡkasiti, folſhio ſturiti; candidè, preṡ folſhie; falsificus, kateri s'folſhio okuli hodi; falsimonium, -nÿ, folſhia, golufia; planiloquus, -a, -um, kateri prou ravnu govory pres folſhie; praestigiae, -arum, zupranîe, kauklarîe, folṡhîa; techna, -ae, kunṡht, hitroſt, folſhia, golufia; vitiositas, hudoba, huda navada, gréh, folſhia; prim. falšija 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goljufanje s, F3, blanditia, milovanîe, ſladke beſſéde, ẛhmaihlanîe, galufanîe; fraudatio, fraudulentia, fraus, golufanîe, golufia; veteratorius, -a, -um, pregnán, hiter k'golufanîu, v'golufji ṡvuzhen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goljufija ž, F23, artificium, moiſtria, antverh, kupzhia, galufia, kunſhtnu rovnanîe; captio, lou, galufia; captiosus, -a, -um, polhen golufie; colludium, collusio, ygranîe, norzhuvanîe ṡkupai, golufia; collusio, -onis, golufia; contechnari, ſe ene golufie, ali fortelna domiſliti; deceptio, laiharia, galufia; dolus, golufia, golufſtvu; fallacia, -ae, golufia, hinauṡzhina; falsimonium, -nÿ, folſhia, golufia; fraudatio, fraudulentia, fraus, golufanîe, golufia; fraus, golufia; fraus capitalis, ena golufia s'katero ſe glava ṡapade; fucus, -ci, ena ṡkrivna golufia; impostura, -ae, golufia; inceſsere aliquem dolis, s'golufio zhes eniga priti; ludificatio, ṡhpotanîe, golufia, ferṡhmagovanîe; offuciae, -arum, golufie, fólṡh farba, ali ſvitloba; pellacia, -ae, galufia s'praṡnimi beſſédami; sophisma, -tis, ena golufia v'beſſédah; stellionatus, ena kriva golùfia; techna, -ae, kúnṡht, hitroſt, folſhia, golufia; veterator, en ſtari iskuſheni goluf, kateri je ſylnu pregnán, inu vſe kunṡhti v'golufji sná; veteratorius, -a, -um, pregnán, hiter v'golufanîu, v'golufji ṡvuzhen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goljufija -e ž goljufija: golufia im. ed., tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie rod. ed. teh kupzu ǀ sposna golufio tož. ed. tiga svejta ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti … v' golufy mest. ed. ǀ s'ohernio, inu golufio or. ed. je bil obogatil ǀ s'golufio or. ed. je hotu obohatit ǀ de bi lete golufie im. mn. tiga Puſta nas neſapelale ǀ bodò veliku ludij ſapelali skuſi nyh golufie tož. mn., inu zupernio ǀ k' ſadnimu vſe golufje tož. mn., skushnave tigac ſvejtà, inu hudizha je bil premagal → goljuf

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goljufija -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goljufstvo s, dolus, golufia, golufſtvu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hinavščina ž, F4, fallacia, -ae, golufia, hinauṡzhina; hypocrisis, hinavṡzhina; simulatè, hinavṡku, s'hinavṡzhino, galufnu; simulatio, hinavṡzhina

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hitrost ž, F20, celeritas, celeritudo, hitrúſt, jedernoſt; dexteritas, k'déllu, ali k'opravilu hitroſt, rozhnoſt, jedernoſt; extemporalitas, naglu ṡgodenîe, ena hitrúſt, jedernoſt; festinatio, hitróſt, nagloſt; impigritas, hitroſt, netraglivoſt; industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja, déllu, fliſſanîe; panurgia, -ae, hitroſt, premodrúſt, prekunṡhtnoſt; pernicitas, hitroſt; practica huius mundi, hude kunṡhti tega ſvitá, hitroſt eniga opravila; praestigiae, -arum, zupranîe, kauklarîe, folṡhia, kakòr ty kauklerji, kateri s'ſvoio hitruſtio eno reizh perkaṡheo, katera nei; properantia, -ae, hitrúſt, hitra hoja; rapiditas, hitroſt, ṡmaknenîe; sagacitas, -tis, modra hitrúſt, inu obzhutlivoſt, hitra ṡaſtopnoſt inu raṡumnoſt, hitrúſt; solertia, -ae, hitroſt, kunṡhtna ṡaſtopnoſt, viſſoka modrúſt, ali raṡumnoſt; subitatio, nagloſt, hitroſt, ena hitra nagla reizh. Sap:5.v.2; techna, -ae, kúnṡht, hitroſt, folſhia, golufia, ṡkrivne, hitre, ṡavite kúnṡhti; tigris, -dis, ena is neṡnanih krajou ali deṡhèl Riſſa, katera je hitra kakòr ſtréla, tudi od hitruſti ima jmè; vaframentum, -ti, hitrúſt, pregnanoſt; velocitas, hitroſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

igranje s, F17, circenses, ygranîe, ſléhernu djanîe ẛa zhas kratiti, vadlanîe; colludium, collusio, ygranîe, norzhuvanîe ṡkupai, golufia; diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas; follis pugilatorius, lusorius, balón ṡa ygranîe; fritillus, -li, pretſhpil, ygranîe, ena ṡa ygró deṡzhiza; gymnicus, gymnasticus, ozhitnu ygranîe, kir nagi tékajo ludje; harpastum, -ti, ena velika kugla k'ygranîu, ali ṡhoga; lusio, ygranîe, ali kratkiga zhaſſa délanîe; lusorius, -a, -um, kar k'ygri, ali k'ygranîu ſliſhi; lusus, -us, ygra, ygranîe; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa; proludium, -ÿ, preygranîe, poprei ygranîe, ali ṡkuſhanîe; psalterium, -rÿ, ſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu, Arfe, etc:; reticulum, -li, mréshiza, ṡhtrikana auba, en regetil sa s'ṡhogo ygranîe; talarius lusus, s'burfli ygranîe, burflanîe; trigon, -nis, ena ſorta ledrarṡke ṡhoge ṡa ygranîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kriv2 prid., F16, anathemizare, panati, v'pano djati, prekleti, en kriu vúk ſovraṡhiti; apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; calumnia, ṡaṡhmaganîe, nedolṡhna kriva toṡhba, ferṡhmait; derogatio, eni poſtavi krivú ſturjenîe; falsa doctrina, kriu navuk; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; iniquus, -a, -um, nepravizhen, kriu; injustus, -a, -um, nepravizhen, kriu; insimulatio, krivú ṡatoṡhenîe; perjurium, -ÿ, kriva perſega, folṡh perſegovanîe; prava defensio, krivu ṡagovarjanîe, ali bramba; pravus, -a, -um, malikou, ṡkaṡhen, kriu, hudobin; reus, -ei, kriviz, obſojen, kriu, dolṡhán, krivizhin; sons, -tis, kriviz, krivizhin, dolṡhán, kriv, obſojen; stellionatus, ena kriva golufia; sycophantia, -ae, kriva toṡhba, laganîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kunšt ž, F58, alchimia, kunsht ẛlatú délati; ars, -tis, kunſt, navuk, vmétalnoſt, moiſtria; ars liberalis, ſlobodna kúnſt; chirurgia, kunṡht teh padarjou, ali Arzatov; lexica, beſſedna kunṡht; magice, -ces, zuparnie kunṡht; rhetoricè, vuzhenu po ti pravi kunṡhti tega govorjenîa; techna, -ae, kúnṡht, hitroſt, folſhia, golufia, ṡkrivne, hitre, ṡavite kunṡhti; torenticè, s'tó kunṡhtjo tega reiṡanîa; vafricies, -ei, huda kunṡht

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kunšt -i samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lotrija -e ž nečistovanje, prostitucija: nemaraio sa bolesan v'katero ijh pijanstvu, inu loteria im. ed. perpravi ǀ Nezhistost, lotrija im. ed., Neſramnost, inu preshushtvu, je taku gmain, Kakor de bi nihdar od boga ne bilu prepovedanu ǀ poboy, preſeshtvu, inu loterja im. ed. ǀ Sa volo ene ſame loterie rod. ed. cellu meſtu Sichem Iacobavi ſijnovi neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ sa volo mojga doperneseniga presheſtua, inu loterje rod. ed. ǀ Od kot tulikajn lotrie rod. ed., preseshtua, inu nesramniga djaina ǀ ſvoje lotarje rod. ed. nikuli ſe nej spovedat hotela, temuzh vſelei Spovedniku te nesramne grehe je sataila, de bi jo vſy sa dekelzo shtimali ǀ katera tulikain hudiga Sadu je pernesla, namrezh, tatvino, lotrio tož. ed., presheshtvu, ſaurashtvu ǀ sdaj ozhitno lotrjo tož. ed., inu presheshtvu ſe triba ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt, lotryo tož. ed., pyanſtvu, lebinge, inu kar je tem enakushnu ǀ nezhiſtoſt, loterio tož. ed., inu presheshtvu tribaio ǀ on je pyanzhoval, jagral loterjo tož. ed. tribal ǀ nezhiſtoſt, inu loterijo tož. ed. s'Moabiterskimy shenamij ſo tribali ǀ Bò uni, ali una lejta, inu lejta v'loterij mest. ed., inu v' rpreshvſtvi shivela ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti, v' nezhiſtoſti v' lotery mest. ed., v' preshishtvi, v' golufy, v' tatvini ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio or. ed., je bila eno lepo s'ſlatiga shtuka ſuknio sadobila ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio njegove loterie im. mn., presheshtva, pyanſtva, ohernia, golufia, shentovajne ǀ gredò pyanzhovat, ſe boyovati, shelmarie, inu loterie tož. mn. tribat ǀ de ſi lih shelmarje, inu loterije tož. mn. tribajo → loter; zapisi z medglasnim -ter- so pod vplivom nem. Lotterei.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

misliti -im nedov. misliti: na letu ſe prebudim, ter sazhnem mislit nedol. ǀ ſmertna ura ſe perblishuie, sazhne miſlit nedol. koku bi mogal Nebeſsa vſhivat ǀ potle je bil sazhel misſlit nedol., de je shkoda tu ner lepshi shitu ſeshgati ǀ jeſt mislim 1. ed. koku ſe bo meni godilu ǀ Vſe karkuli jest miſlim 1. ed. ſturiti ǀ Jeſt mislem 1. ed., inu premishlujem ǀ Drugiga nemiſlim +1. ed. ǀ sakaj cilu na letu nemislim +1. ed. ǀ Iest nemiſlem +1. ed. vam s'kusi vuk teh Ajdouskih Piſsariu iskaſat ǀ Ti nuzh, inu dan mislish 2. ed., koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti ǀ Falish mozhnu, aku letu miſlish 2. ed. ǀ morebiti mishlish 2. ed. spet ponoviti ta, ali uni greh ǀ na drugu sdaj nemiſlish +2. ed., temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ druſiga nemishlish +2. ed., ampak njega ogolufat, inu faratat ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish, iuu plazhat na tem ſvejtu ijh namislish +2. ed. ǀ Ta Firshtnia ſe prebudii, inu misli 3. ed. de ſo li ſajne ǀ vener ne miſlli 3. ed. taistih ſe rèshit s'Kusi pravo grevingo, inu poKuro ǀ na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli +3. ed. ǀ G. Bug drusiga nemiſli +3. ed. ampak naſs isvelizhat ǀ Kadar vidi de en drugi Mosh s'njegovo sheno govory, prezej sazhne ſodit, inu miſlit de nezh dobriga nemiſlita +2. dv. ǀ My mislimo 1. mn. de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh ǀ sdaj li na isvelizhejne nashe dushe miſlimo 1. mn. ǀ nemislimo +1. mn. na te teleſſne, inu poſvetne rezhy ǀ kadar vy mislite 2. mn. is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ kar sdaj miſlite 2. mn., inu shelite, tu bote tudi takrat gledali ǀ sdaj druſiga nemislite +2. mn., ampak na vashe garlu, inu trebuh ǀ mislio 3. mn. koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati ǀ v'Cerkvi kaj drugiga dellaio, ali miſlio 3. mn. ǀ na letu nemislio +3. mn., de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali ǀ nemiſlio +3. mn. vezh na naſhe isvelizhejne ǀ nikar nemisli +vel. 2. ed. vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ hudizh pravi nemiſli +vel. 2. ed., na dusho, ampak na truplu ǀ Bug bode na vaſs mislil del. ed. m ǀ na to gnado je miſlil del. ed. m Paſchaſius ǀ ſim miſlu del. ed. m ijh pobiti ǀ de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil +del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre, bi nemiſlu +del. ed. m po nozhi, inu podnevi, kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ veſselil ſe ie Iacob, inu je mislilna del. ed. m+ une zhudne lujtre ǀ nei na druſiga mislila del. ed. ž, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tiga meſſa ǀ Morebiti de ſta mislila del. dv. m ǀ ne bomo vezh na grehe mislili del. mn. m ǀ tu bote tudi takrat gledali, miſlili del. mn. m, inu sheleli ǀ na letu nej ſo mislily del. mn. m ǀ karkuli bodò ſpumnili, ali miſslili del. mn. m ǀ kakor une nore Divize, katire nej ſo na to minuto mislile del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

norčovanje s, F4, colludium, collusio, ygranîe, norzhuvanîe ṡkupai, golufia; jocatio, ſhalenîe, ſhaukoſt, norzhuvanîe, ſhala; nugae, -arum, norzhovanîa, norzhie, ygrazhe, marṡkakove ſpake; nugigerulus, -a, -um, kateri s'norzhovanîam okuli hodi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pijančevanje -a s pijančevanje: tuoja ohernia, inu golufia, tvoje pyanzbvojne im. ed., inu nevoshlivoſt ſo taiſti Iona, ſa volo katerih G: Bug tulikain shtrajfinh poſſila ǀ n'hozheta od pyanzhvojna rod. ed. nehat ǀ ne bò hotel ſe postit, inu pijanzhvojna rod. ed. ſe annat ǀ kulikajn mertuashkyh ran prajmejo? s' kuſi pyanzhuajne tož. ed., shertie, pleſſe ǀ v'nezhiſtih mislih, inu v'neſpodobnim djainu, v'pyanzhvajnu mest. ed., v'lebengah ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate, s'pyanzhvajnom or. ed., s'pleſsom, s'igrajnom

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pijanstvo -a s pijančevanje: obenu pyanſtvu im. ed. zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ nemaraio sa bolesan v'katero ijh pijanstvu im. ed., inu loteria perpravi ǀ Annaite ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua rod. ed., de bote peklenski martri odshli ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu, pyanſtva rod. ed., inu poshreshnoſti annalu ǀ ſe nemorem gori derſhati sa volo pyanstva rod. ed., klafainia, inu krega ǀ Prepovedal je Bachuſu offer tiga pijanſtua rod. ed., inu poshreshnoſti ǀ de bi ſe imel sadershati od nezhistosti, poshreshnosti, inu pijanstvua rod. ed. ǀ pyanſtvi daj. ed., lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt, lotryo, pyanſtvu tož. ed. ǀ de bi ſi paku shlushili, s'kusi pijanstvu tož. ed. ǀ skuſi pijanoſtu tož. ed. hudizh vaſſ v' druge velike grehe, is letih pak v' paku perpravi ǀ de bi tudi resnizhnu pamet sgubili skuſi pyanoſtu tož. ed. ǀ ta ſenagoltni v' poshreshnoſt, inu v' pijanſtvu mest. ed. ǀ v' shentovajni, v' hudizhovaini, v' pyanſtvi mest. ed. ǀ S' pyanstvam or. ed. je bil sapelal Lota, de s' Hzheramy je bil pregreshil ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio njegove loterie, presheshtva, pyanſtva im. mn., ohernia, golufia Zapisa pijanoſtu in pyanoſtu imata o pod vplivom → pijanost.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prinesti -nesem dov. prinesti: aku hozhemo v'Nebu priti, imamo dober ſad perneſti nedol. ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant perneſti nedol. ǀ puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt nedol. ǀ sturi hitru pernesti nedol. en par Koshlizhu ǀ G. Bug h' shtrajfingi njegove pregrehe je bil sapovedal, de mu nimà semla ſadu perneſte nedol., de ſi lih bo dellal ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem 1. ed., inu osnanem ǀ hude marine vam perneſem 1. ed. ǀ hude inu shaloſtne zajtinge nam perneſesh 2. ed. ǀ Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh 2. ed. ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe 3. ed. ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe 3. ed. ǀ strah Boshij perneſse 3. ed. shegen Boshij ǀ kakor Bug sapovei, inu karshanska lubesan ſi ſabo pernese 3. ed. ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe +3. ed., tu bo poſſekanu, inu v' ogyn vershenu ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga ſadu neperneſe +3. ed. ǀ grehi to vezhno ſmert perneſò 3. mn. ǀ perneſsò 3. mn. Kapuna na miso ǀ ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò 3. mn. v' hisho ǀ obene shpishe ym nepernesò +3. mn. ǀ de ſi lih neperneſò +3. mn. hudiga ſadu greshniga diaina ǀ pobulshai tvoj leben, perneſi vel. 2. ed. ſad dobriga djaina ǀ ta parva beſseda je bila perneſite vel. 2. mn. vina ǀ de bi ta Sveti myr na ſvejt perneſil del. ed. m ǀ Chriſtus s'Nebes je bil en perſten perneſſil del. ed. m ǀ nam je perneſel del. ed. m taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil del. ed. m ǀ Sijn Boshy je bil taiſto nam na semlo pernesil del. ed. m ǀ shpendio iem je bil perneſal del. ed. m ǀ Kaj s'en ſad ſi preneſil del. ed. m v' tvojm moshashtui ǀ vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla del. ed. ž ǀ tuliKajn dobriga nam je perneſsla del. ed. ž ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ Kateru bo perneſslu del. ed. s Sad tiga shivejna ǀ poshle, de bi S. Reshnu Telu pernesli del. mn. m ǀ sakaj ſo te shpishe ijm perneſli del. mn. m ǀ lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo nasaj prinesli del. mn. m ǀ veliku shen ſo bile ſvoje otrozhizhe pernesle del. mn. ž v'Tempel G. Bogu offrat ǀ de bi njega nijve dobru shitu perneſle del. mn. ž dol prinesti opustiti: Vam da tudi saſtopit, de je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat, inu de nimate te navade dol perneſt nedol. gori prinesti uvesti: Leto navado hudizh je gori perneſu del. ed. m naprej prinesti 1. prinesti, ponuditi: imâ naprej perneſti nedol. tu na ſolenu meſſu 2. navesti, povedati, reči: de bi jeſt hotel kaj shaloſtniga naprei Nem. Nem. perneſti nedol. ǀ druge tudi prizhe hozhem naprei perneſti nedol. k poterdeinu lete resnize ǀ de bi ſvojo proshno mogal naprei perneſti nedol. ǀ on pak je ſvoim bratom ſnal taku lepu naprej perneſt nedol., de vſe poſvejtne rezhy ſo gnusoba, inu golufia, inu de li v' nebeſſih ſe najde tu pravu veſſelje ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem 1. ed. ǀ G: Bogu neprej perneſesh 2. ed. ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou naprei perneſò 3. mn. ǀ nej hudizhy perneſo naprei 3. mn. karkuli ſi bodo mogli ſmislit ǀ eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel del. ed. m ǀ doſehmal so Matere ſprizhale, inu naprei pernesle del. mn. ž okoli prinesti ubiti: S. Hilariona enkrat ſo hoteli Rasbojniki okuli perneſti nedol. ǀ nanaglim Godolia per miſi okuli permeſe 3. ed. ǀ dua vuouKa perpudè eniga jelena, inu pred nyma ga oKuliperneſseta +3. dv. ǀ David je bil okuli perneſſil del. ed. m Riſa Goliota ǀ je bil premagal, inu okuli perneſil del. ed. m Goliata ǀ vener faratarshu ga je bil okuli perneſil del. ed. m ǀ je bil Berengariusu nevoshliu, ter na tihama ga je bil okuli perneſil del. ed. m, inu umuril ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil del. ed. m, molzhi, nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ kadar je bil okuli perneſsal del. ed. m Goliata ǀ Debora ta Bogabojezha shena kadar je bila okuli pernesla del. ed. ž tiga neuſmileniga Generala ſiſara ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli del. mn. m Zveza naprej prinesti je kalk po nem. vortragen, zveza okoli prinesti pa po nem. umbringen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

špotanje s, F2, ludificatio, ṡhpotanîe, golufia, ferṡhmagovanîe; probrum, -bri, ſramota, gardu ṡhpotanîe, nezhàſt, nebrumnoſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tatvina -e ž 1. tatvina, kraja: golufia, tatvina im. ed., oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ ſa volo offerti, nezhiſtoſti, inu tatvine rod. ed., ali ohernie ǀ on ſe prestrashi, tatvino tož. ed. sposna, inu poverne ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti … v' tatvini mest. ed. ǀ aku ſupet je v'tatvinj mest. ed. ſapopaden ǀ Vni, katiri s' ohernio, s' golufio, s' tatvino or. ed. je ſvojmu blishnimu shkodo ſturil 2. ukradena stvar: per katerimu ta tatvina im. ed. ſe najde, on ima umrejti ǀ lete tatvine tož. mn. je Ozha Nebeſki poſtavil v'shakil tiga zartaniga Beniamina

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

verovati -ujem/-am nedov. verjeti, verovati: kokush ym je branila, inu djala de nimaio verovat nedol. Salamandri ǀ Accius Poeta nikuli nej hotel verovati nedol. ǀ tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit, inu verouat nedol. de taista ijh bo osdravila ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati nedol., tukar ſe moli v'Apostolish Veri ǀ nej ſim hotela vervat nedol. ǀ imamo s' peretnizami nashe vere vervati nedol. ǀ Concilium Nicænum kateri naſs vuzhi veruat nedol., inu taku molit ǀ zhe meni nhzhete vero dati, vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati nedol. ǀ jest verujem 1. ed. v's. Evangeli ǀ verovam 1. ed. Cajetanu ǀ Rad vervjem 1. ed., de bi nekateri shnidary radi imeli, de bi Angely sa nyh shivali ǀ jeſt nevervjam +1. ed. de bi sdaj na svejtu en taku pravizhen zhlovik ſe naſhal ǀ aku hudizhu vervash 2. ed. ǀ sakaj verujesh 2. ed. de strup vſebi ima ǀ ti veruejesh 2. ed. de bi ſi urat, ali nogo slomil ǀ Nej sadosti de ti verujes 2. ed. de Christus je sa naſhe grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ neverovash +2. ed., de je Bug, kateri pravi ǀ aku letu nevervash +2. ed. nej ſi Chriſtian ǀ tedaj nevorovash +2. ed. kar Bug govori ǀ zhe meni nevervjesh +2. ed. vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali ǀ ti neverujesh +2. ed., kar ſam s. Duh pravi ǀ de ſi glih edn vſe veruje 3. ed. kar je dolshan ǀ Krail veruie 3. ed., ſe reserdij ǀ Leta kateri drugazhi dershj, ali verua 3. ed. je panan od Svete Katolish Zerkue ǀ kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova 3. ed., vſy ſo ſnym potegnili ǀ en Turk, ali Ajd, kateri neverua +3. ed. de je paku sa te greshne perpraulen ǀ Concilium Tridentinum sa Kezerja dershi taiſtiga, kateri neverva +3. ed. de ſe vize na unim ſveiti naideio ǀ ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie +3. ed., inu neſaupa ǀ aku meni ne verujete 2. mn. poshluſhajte S. Baſiluſa ǀ aku verovate 2. mn. v' Boga ǀ aku meni ne vervjete 2. mn. ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite, taku neverujete +2. mn. ǀ aku meni nevervate +2. mn., vprashaite Svetiga Petra ǀ zhe meni neverouate +2. mn. ǀ nej ludje verovaio 3. mn. kar govorim, ali ne ǀ jest vejm de Nem. Nem. veroveio 3. mn. vſe tu kar s. Chat: Kersh: Cirqu sapovej ǀ ludje raishi tu hudu veruaio 3. mn., kakor pak tu dobru ǀ vener meni vezh vervajo 3. mn. Kakor tebi ǀ taiſtom vervaio 3. mn., katerem Accius Poeta nikuli nej hotel verovati ǀ timu folsh Preroku verovajo 3. mn., de shiher greshnu shivè ǀ v' Europi tudi ſe najde veliku ſtaraverizou, katiri nevervaio +3. mn. v' S. Duhà ǀ verouaj vel. 2. ed. meni ǀ aku meni ne vervjete, verujte vel. 2. mn. S: Augustinu ǀ verovajte vel. 2. mn. meni ǀ vervaite vel. 2. mn. meni, de tudi letukai edn nas vidi ǀ Neverovajte +vel. 2. mn. Nem. Nem. temu folsh Preroku ǀ aku meni ueverujete +vel. 2. mn., poshlushajte S. Augustina ǀ v' Chriſtuſa je verval del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval del. ed. m de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ Kadar bi ti veroual del. ed. m de shentovaine tuoio dusho vumorij ǀ Kadar bi verovol del. ed. m de je Bug ǀ sa nym vſa njegova hisha je verovala del. ed. ž v' Chriſtuſa ǀ pre naglu je vervala del. ed. ž beſſedam te golufne kazhe ǀ vſy njegovi otrozhi ſo v'Chriſtuſa verovali del. mn. m ǀ v'ſajne ſo vervali del. mn. m, inu babie vere nuzali ǀ ony nèſo veruvali del. mn. m v' mene

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zapasti dov., F5, capitalis, kateri glavó ẛapade; delinquere, gréſhiti, pregréſhiti, ṡapaſti; fraus capitalis, ena golufia, s'katero ſe glava ṡapade; intercidere, â cado, ṡapaſti, ṡgubiti; vitam perdere, ṡhivot ṡapaſti; prim. zapadeč, zapaden 
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zapasti dov., amitto, -ere, ſapaſti, ſapasem

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zapeljanje s zapeljevanje: vſe kar na ſvejtu lubio je golufia, inu sapellajne im. ed. teh dush ǀ sposna golufio tiga svejta, inu sapelajne tož. ed. tega hudiga ǀ s'kusi sapelajne tož. ed. tiga Satana je bil s'tiga veſseliga Paradisha stepen ǀ s'kusi poſte, pokure, gajshlajne, terplejne: skushnave, noterdajanie, inu ſapelajne tož. ed. tiga hudiga

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.