gorak -rka prid. gorek, topel: en gorak im. ed. m vejterz, inu ſonzhna gorkuta jo prezej reſtaja ǀ ta frishni ſtudenz gorak im. ed. m rata ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah, Kateru ſe je she Kadilu, inu gorku im. ed. s bilu ǀ nihdar nej gorkiga rod. ed. s iejdil ǀ byshimo od tiga smersliga greha v' to garko tož. ed. ž deshelo lubesni ǀ operiſe v' tej gorki mest. ed. ž Sveti Reshni krivy ǀ gorke tož. mn. ž shpishe s'jutraj, inu s'vezhèr morio imejti primer.> pobegnio v'gorKejshi tož. mn. ž desèle
frišen -šna prid. 1. svež, hladen: prezej en frishen im. ed. m ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug, inu nej prevezh frishen im. ed. m, inu tudi prevezh gorak ǀ ta frishni im. ed. m dol. ſtudenz gorak rata ǀ is ene tarde Skale frishna im. ed. ž voda ſvera ǀ na ſred eniga frishniga rod. ed. m potoka ſtoji ǀ s'frishniga +rod. ed. m lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ mu imaio frishne rod. ed. ž vuode perneſti ǀ tezhe k'timu frishnimu daj. ed. m Studenizu ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni daj. ed. ž roſsi ǀ nam bo ſproſſila en frishin tož. ed. m desh, de nasho suho deshelo bo resfrishal ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni en frishen tož. ed. m ſtudenz ǀ pokasal ta frishni tož. ed. m dol. ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno tož. ed. ž vodo ǀ ſvojo rano v' frishnim mest. ed. m ſtudenizu oprati ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni mest. ed. ž vodi ſo shiveli ǀ de bi njemu s' frishno or. ed. ž vodò hotel glavo smiti ǀ G: Bogu vaſhe pozhutike dokler ſo she frishni im. mn. m ǀ te frishne tož. mn. m studenze je v'krij preobernila 2. živ, poln življenja, živahen: sdaizi shiu, inu frishin im. ed. m gori skozî ǀ vſelej imà frishin im. ed. m, inu fliſſik biti k' duhounimu nuzu teh drugih ludy ǀ bo spet sdraua, inu frishna im. ed. ž gori vſtala ǀ kadar je ſamerkala, de katera je bila prevezh nepoſajena, inu frishna im. ed. ž, je taiſto sfarila, inu kregala, ter nej perpuſtila, de bi pejle druge pejſſmi ampak ſvete ǀ Ie bila ena lepa frishna im. ed. ž Dekilza, leta ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro shlushit ǀ nej roshize taku frishne rod. ed. ž, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ frishni im. mn. m, inu veſseli ostaneio ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi, frishni im. mn. m, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne im. mn. ž gartroshe ← srvnem. vrisch ‛svež’
sončen -čna prid. sončen: en gorak vejterz, inu ſonzhna im. ed. ž gorkuta jo prezej reſtaja ǀ hozhe, de sonzhna im. ed. ž, inu Nebeska ſvetloba njega prideo zhaſtiti ǀ ti ſi tuiſtu gnadlivu ſonzhnu im. ed. s meſtu na hribu ſion ſyſidanu ǀ malu ſonzhne rod. ed. ž gorkute taiſti shkodi ǀ s'kusi to ſonzhno tož. ed. ž gorkuto tu gnesdu ſe vuname ǀ ſo ſe odperle taiſte Nebeſke ſonzhne im. mn. s/ž urata ǀ jeſt ſim vidil enkrat ene sonzhne tož. mn. ž ſilnu lepe dauri ǀ je vidil … Taiste sonzhne tož. mn. s/ž urata → roža, → prihod, → zahod
vetrc m vetrc: en gorak vejterz im. ed., inu ſonzhna gorkuta jo prezej reſtaja (II, 212)