»Babica« in »Dedek« kot lastni imeniDovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim.
Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.
Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.
Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bôrov2 bôrova bôrovo tudi bórov bórova bórovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] tudi [bórou̯ bórova bórovo] ETIMOLOGIJA: ↑bor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Enobesedna imena ustanov
Zanima me enobesedno ime ustanove (testna naloga pri slovenskem jeziku v 5. razredu).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Etimološka razlaga slovenskega toponima »Tičnica«Zanima me podrobnejša etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica. Moje dosedanje poizvedovanje me je pripeljalo le do splošnejših razlag kot npr. ptičnica in podobno. Zanima me tudi ali obstoječi toponim torej kaže na poimenovanje takšnega toponima v mlajšem času oz. ga je moč časovno ožje umestiti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gasíti -ím nedov. (ī í) ovirati, preprečevati gorenje: gasiti požar;
vsa vas je gasila gorečo hišo;
takoj so prihiteli gasit / gasiti apno živo apno polivati z vodo; pren., ekspr. gasiti iskre upanja; z vinom (si) gasi žejo
● ekspr. v gostilni (si) gasi jezo iz jeze pije alkoholne pijače
♦ metal. gasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju; kalitigasíti se
ugašati: iskre so se gasile v noči
gašèn -êna -o:
gašeno apno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gasíti -ím
nedov.kaj ovirati, preprečevati gorenje
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: gasiti apno
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
gasiti ► ˈgasiːt -iːn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gnézdo Frazemi s sestavino gnézdo:
drégniti v ósje gnézdo,
drégniti v sršénje gnézdo,
drégniti v sršénovo gnézdo,
drézati v ósje gnézdo,
drézati v sršénje gnézdo,
gádje gnézdo,
ósje gnézdo,
sráčje gnézdo,
sršénje gnézdo,
v sršénovo gnézdo séči
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
goréjnje -a s gorenje: vidoucsi din gorejnya nyegovoga KŠ 1771, 799; liki je nemogoucse gorejnye i ſzvetloſzt od ognya odloucsiti KŠ 1771, 444
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Gorenja RavanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Gorenje Ravni samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Gorenja Vas – Poljane
IZGOVOR: [gorénja raván], rodilnik [gorénje rau̯ní]
BESEDOTVORJE: Gorenjeravanec in Ravanec, Gorenjeravanka in Ravanka, Gorenjeravančev in Ravančev, Gorenjeravančankin in Ravančankin, gorenjeravanski in ravanski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorênje -a s (é) glagolnik od goreti: pospeševati gorenje;
otroci so občudovali gorenje kresa;
proces gorenja / od gorenja že ukrivljena sveča
♦ kem. spajanje snovi s prostim kisikom, pri čemer se notranja energija spreminja v toploto in svetlobo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorenjePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog gorenja samostalnik srednjega spolakemijska reakcija, pri kateri je viden ogenj
IZGOVOR: [gorênje], rodilnik [gorênja]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
GorenjePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Gorenja samostalnik srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [gorênje], rodilnik [gorênja] in [gorénje], rodilnik [gorénja]
BESEDOTVORJE: Gorenjev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Gorênje -a s, stvar. i. (é) |tovarna|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorẹ̑nje, n. das Brennen; gorénje, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorenje samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
gorenje s, F
3,
calumnata, -tis, ena vrozhúſt, ali
gorénîe velikiga ognîa;
flagrantia, gorénîe;
incendium, poṡhganîe, pogoreliṡzhe, pogoranîe,
gorenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorenje -a
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorenje sam. s ♦ P: 3 (JPo 1578, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorenje ► gȯˈrẹːn’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Gorenje BlatoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Gorenjega Blata samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [gorénje bláto], rodilnik [gorénjega bláta]
BESEDOTVORJE: Gorenjeblatčan in Blatčan, Gorenjeblatčanka in Blatčanka, Gorenjeblatčanov in Blatčanov, Gorenjeblatčankin in Blatčankin, gorenjeblatski in blaški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Gorenje GradiščePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Gorenjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dolenjske Toplice
IZGOVOR: [gorénje gradíšče], rodilnik [gorénjega gradíšča]
BESEDOTVORJE: Gorenjegradiščan in Gradiščan, Gorenjegradiščanka in Gradiščanka, Gorenjegradiščanov in Gradiščanov, Gorenjegradiščankin in Gradiščankin, gorenjegradiški in gradiški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Gorenje JezeroPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Gorenjega Jezera samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [gorénje jézero], rodilnik [gorénjega jézera]
BESEDOTVORJE: Jezerec, Jezerka, Jezerčev, Jezerkin, jezerski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Gorénje Pólje -ega -a s, zem. i. (ẹ́ ọ̑ ẹ̑ ọ̑) na ~em ~ugorenjepóljski -a -o in póljski -a -o (ọ̑; ọ̑)Gorenjepóljčan -a in Póljčan -a m, preb. i. (ọ̑; ọ̑)Gorenjepóljčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
GorenjevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Gorenjeva Gorenjevo pridevniknanašajoč se na podjetje Gorenje
nanašajoč se na športni klub Gorenje
IZGOVOR: [gorênjeu̯], ženski spol [gorênjeva], srednji spol [gorênjevo] in [gorénjeu̯], ženski spol [gorénjeva], srednji spol [gorénjevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorenjevecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog gorenjevca samostalnik moškega spolamanj formalno uporabnik Gorenjevih izdelkov
manj formalno uslužbenec pri družbi Gorenje
IZGOVOR: [gorênjevəc], rodilnik [gorênjeu̯ca] in [gorénjevəc], rodilnik [gorénjeu̯ca]
BESEDOTVORJE: gorenjevčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorenjevkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog gorenjevke samostalnik ženskega spolauporabnica Gorenjevih izdelkov
uslužbenka pri družbi Gorenje
IZGOVOR: [gorênjeu̯ka], rodilnik [gorênjeu̯ke] in [gorénjeu̯ka], rodilnik [gorénjeu̯ke]
BESEDOTVORJE: gorenjevkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorénji stil. górenji -a -e prid. (ẹ̄; ọ̑) zastar. ki leži, je višje; zgornji: gorenji konec vasi / gorenje dežele severne / gorenja hiša gornja hiša / Gorenja vas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
goréti -ím nedov. gôri -íte, -èč -éča; gôrel -éla; gorênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Suha drva dobro ~ijo; Žarnica ne ~i več; poud. goreti od česa ~ ~ nestrpnosti, sovraštva |biti zelo nestrpen, poln sovraštva|; poud. goreti za koga/kaj ~ ~ šport |zelo se zavzemati, navduševati|; brezos. V štedilniku ves dan ~i; poud. Otrok je bolan, ves ~i |je razgret, ima vročino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorílec -lca [tudi goriu̯ca] m (ȋ) 1. teh. del gorilnika, iz katerega izstopa plamen: gorilec pri plinskem štedilniku 2. grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv; gorilnik: butanski, plinski gorilec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gorenje: gorilni plin, špirit;
gorilne snovi;
gorilno olje / gorilna vrednost lesa uporabnost lesa za gorenje
♦ fiz. gorilni element kos jedrskega goriva v reaktorju; teh. gorilna šoba šoba gorilnika ali gorilca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorílnik gorílnika samostalnik moškega spola [gorílnik] 1. grelna naprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv
2. kuhalna naprava na plinska ali tekoča goriva2.1. del te naprave, ki oddaja toploto
STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik ETIMOLOGIJA: ↑gorilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorílnik -a m (ȋ) grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv: plin je začel uhajati iz gorilnika;
plinski gorilnik;
gorilnik na špirit
♦ teh. gorilnik za varjenje // del grelne naprave na taka goriva, ki oddaja toploto: prižgati gorilnik; kuhalnik z enim gorilnikom / električni gorilnik grelec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gorílnik -a
m grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
grmáda -e ž (ā) 1. velik kup lesa, določen za gorenje: iz suhih vej je zložil grmado in jo zažgal / grmade po gorah so naznanjale, da se bliža sovražnik kresovi, stražni ognji// v srednjem veku smrtna kazen s sežigom na takem kupu: obsojen je bil na grmado / proglašena je bila za čarovnico in sežgali so jo na grmadi 2. velik kup, navadno nametanih, neurejenih stvari: na mizah so ležale grmade blaga / oblaki so se kopičili v grmado // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prebral je grmado knjig; pojedel je celo grmado tort in piškotov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
grmáda -e
ž velik kup lesa, določen za gorenje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
incinerácija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Izvor krajevnega imena »Kališče«Vljudno prosim za pojasnilo, kakšen je izvor krajevnega imena Kališče.
Obstajata dva kraja v neposredni bližini: Gorenje Kališče in Dolenje Kališče.
Notranjska, občina Velike Lašče. Zanima me tudi če je krajevno ime Kališče
povezano z davnimi časi oz. kopanjem ter kaljenjem železove rude.
Kraj je še vedno bogat z bukovino.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
jáma Frazemi s sestavino jáma:
kàj je [práva] zláta jáma za kóga,
kopáti jámo kómu/čému,
kopáti jámo sám sêbi,
kopáti si jámo,
odkríti zláto jámo,
postáti zláta jáma,
zláta jáma
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
jezíček Frazemi s sestavino jezíček:
bíti jezíček na téhtnici,
jezíček na téhtnici se je nágnil na strán kóga,
jezíček na téhtnici se je prevésil na strán kóga,
jezíček têče kómu,
[kot] jezíček na téhtnici,
nagíbati jezíček na téhtnici,
nágniti jezíček na téhtnici,
obrníti jezíček na téhtnici,
postáti jezíček na téhtnici,
premakníti jezíček na téhtnici,
premíkati jezíček na téhtnici,
prevésiti jezíček na téhtnici
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
jugno
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Kako pišemo sestavino »selce« v krajevnih imenih?
Prosim Vas za pomoč v zvezi pravopisom lastnih krajevnih imen, konkretno GorenjeS/selce in DolenjeS/selce (naselji v občini Trebnje).
Po veljavnem pravopisu so selce zapisane z malo začetnico, paragraf 70 celo eksplicitno navaja primer Dolenje selce. Po drugi strani pa »uradni« dokumenti navajajo:
- Naselje Gorenje selce (s šifro 130 065) se slovnično popravi v Gorenje Selce (s šifro 130 065). 19. 6. 2015
Več v dokumentu:
http://www.stat.si/dokument/5450/Pojasnila_o_spremembah_naselij.pdf
Tudi dejansko stanje na terenu (krajevne table) imajo veliko začetnico (povezava).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kládivo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva,
čàs debélih kráv,
čàs súhih kráv,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti góbec kot kráva rép,
kàkor kráva na bóben,
[kàkor] pét kráv za èn gróš,
[kot da] sva kráve skúpaj pasla?,
[kot] mólzna kráva,
krávo s svédrom dréti,
léta debélih kráv,
léta súhih kráv,
napíti se kot kráva,
nažréti se ga kot kráva,
obdóbje debélih kráv,
obdóbje súhih kráv,
pijàn kot kráva,
píti kot kráva,
prilégati se kómu kot krávi sêdlo,
pristájati kómu kot krávi sêdlo,
[sàj] nísva kráv skúpaj pásla,
sédem debélih kráv,
sédem súhih kráv,
svéta kráva,
[še] kráve bi se smejále kómu/čému
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
lomáča -e ž (á) 1. teh. železen drog za lomljenje, zlasti kamenja: prišli so z lomačami in lopatami 2. zastar. velik kup lesa, določen za gorenje; grmada: tiho so stali okoli lomače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Mala ali velika začetnica: »Križevniška cerkev« in »kartica Urbana«V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:
Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...
Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
méh -a m, mn. mehôvi in méhi (ẹ̑) 1. priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja za gorenje potrebni zrak: v kovačnici se je pokvaril meh;
vajenec goni meh / kovaški meh // priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja nekaterim glasbilom potrebni zrak: popraviti meh pri orglah; meh dude, harmonike 2. šalj. harmonika: harmonikar je vzel svoj meh in zaigral / nehaj že nategovati, raztegovati, vleči meh, mehove 3. star. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha; duda2:
godec je pihal na meh 4. po dolgem neprerezana odrta živalska koža: žival je previdno odrl, da bi lahko prodal njen meh // posoda iz take kože za shranjevanje ali prenašanje tekočine, zrnja: nesti kozji, ovčji meh; trebušast meh vina, žita; sesedel se je kot prazen meh / kot psovka ti meh vinski, že spet razgrajaš 5. pog., v zvezi varnostni meh napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna, zračna blazina:
● nizko razparal mu bom meh trebuh; na meh dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana; ekspr. na meh te bom odrl napravil, povzročil ti bom kaj zelo neprijetnega; vpije, kot bi ga drli na meh zelo močno, glasno; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; sope kot kovaški meh zelo, glasno
♦ anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; čeb. kadilnik na meh; fot. meh raztegljivi del fotografskega aparata med nosilcem objektiva in ohišjem aparata; kamera na meh; glasb. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
meh ► ˈmėːx -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
paleš [pȃleš]
(palež) samostalnik moškega spolagorenje, požig
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pêta Frazemi s sestavino pêta:
ahílova (Ahílova) pêta,
bíti kómu tŕn v pêti,
bíti kómu za petámi,
brúsiti pête,
iztégniti pête,
kàr nêsejo pête kóga,
kot da gorí pod petámi kómu,
ne séči kómu niti do pêt,
od gláve do pêt,
od pêt do gláve,
pête pokazáti,
pête so zasrbéle kóga,
pête srbíjo kóga,
pod petámi gorí kómu,
postájati tŕn v pêti kóga,
postáti tŕn v pêti kóga,
stégniti pête
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
plót Frazemi s sestavino plót:
držáti se kóga/čésa kot pijàn plóta,
držáti se kóga/čésa kot pijánec plóta,
iméti kaj za plótom,
ne vídeti čez plót,
rásti kot kopríva [za plótom],
skakánje čez plót,
skakáti čez plót,
skočíti čez plót,
skók čez plót,
vídeti préko svôjega plóta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Pobrežčica ► ▪pȯbˈrėːščėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Pobrežec ► ▪pȯbˈrėːžac -šca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Pobrežje ► ▪pȯbˈrėːžje -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pogasíti -ím dov., pogásil; pogašèn (ī í) onemogočiti, preprečiti gorenje: pogasiti ogenj / pogasil je vse luči ugasnil / pogasiti apno živo apno politi z vodo; pren., ekspr. ognja v srcu ni mogel pogasiti; z vinom (si) je pogasil žejo
● ekspr. v gostilni (si) je pogasil jezo s pitjem alkoholne pijače je dosegel, da ni bil več jezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pogasíti -ím
dov.kaj onemogočiti, preprečiti gorenje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
pogasiti ► pȯˈgaːsėt -ˈgaːsiːn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pogorenje -a
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
prasketáje nač. prisl. izraža, da dejanje, stanje spremljajo kratki, rezki glasovi, značilni za gorenje ognja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
prasketánje -a
s celota kratkih, rezkih glasov, značilnih za gorenje zlasti lesa; temu podobni glasovi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
prismojenje -a
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
regeneratíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na regeneracijo: regenerativni posegi v staro mestno jedro / regenerativna moč naroda / regenerativna sposobnost organizma
♦ metal. regenerativno kurjenje kurjenje, pri katerem vroči zgorevalni plini ogrevajo zrak, potreben za gorenje v peči; teh. turbina z regenerativnim gretjem gretjem z lastno odpadno toploto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
sežíganje odpádkov -a -- s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Sklanjanje kratic na MMC: »GEN-I-ja«Tole ni vprašanje, pač pa zgolj jezikovna poslastica. Na MMC se zelo strogo držijo pravila, da vse kratice, ne glede na podstavo, sklanjajo po moškem vzorcu (EU-ja, SDS-a, LMŠ-ja). Ponavadi se mi srce para, ko prebiram njihove interpretacije slovenskega jezika, ampak pri tem primeru sem se pa iz srca nasmejal. Morda bo zabaven tudi vam.
Kako na MMC sklanjajo ime podjetja Gen-I:
Gen-I
Gen-I-ja
Gen-I-ju
Gen-I-ja
Gen-I-ju
Gen-I-jem
Vir: https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vrtovec-politika-se-v-kadrovanja-v-podjetjih-ne-vmesava/601261
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Sklanjanje večbesednih lastnih imen tipa »Republika Afganistan«
V svetovalnici ste na podobno vprašanje že odgovorili, vendar vas vljudno prosim za natančnejše pojasnilo. Zanima me namreč, kako je s sklonljivostjo besede Azerbajdžan v naslednjem stavku:
Predstavniki Republike Armenije, Republike Azerbajdžan(a), Republike Belorusije …
V prej omenjenem odgovoru pišete, da obstaja podskupina samostalniške besedne zveze z desnim samostalniškim prilastkom, ki se lahko sklanja ali ne.
Iz članka Martine Križaj Ortar "O samostalniškem prilastku v imenovalniku", na katerega se sklicujete v odgovoru, razumem, da glede tega, ali se sklanja ena ali obe sestavini, ni pravega pravila. Glede tipa mesto Ljubljana v zaključku na str. 85 piše:
- "[ … ] se v tej obravnavi bolj nagibamo k temu, da [ … ] bi ga imeli za nesklonljivega (še zlasti, kadar je določilo neujemalno). [ … ] Vprašanje sklonljivosti tipa mesto Ljubljana še vedno ni rešeno, morda bi ga uvrstili kar med nesklonljive prilastke."
- In na str. 84: "morda se sklanja le tisto določilo, ki se v imenovalniški obliki ujema z jedrom v spolu, sklonu in številu (prim. gore Škrlatice proti gore Nanos, občine Šiške proti občine Vič)."
Zdi se mi, da takšen zaključek potrjujejo pravopisna pravila § 846 oz. § 853 in 854 (pa tudi § 855):
§ 846 Če lastno ime sestoji iz besed, ki se slovnično ujemajo, se sklanja v obeh (vseh) delih;
§ 853 Deli poimenovanj se ne ujemajo:
§ 854 1. Če se del lastnega imena ne ujema, se ta sestavina ne sklanja, npr. Hotel Turist, Hotela Turist, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze »hotel z imenom Turist«.
§ 855 Pomni
- V nekaterih primerih se obe sestavini imena tipa Hotel Turist lahko sklanjata, npr. Založba Lipa, Založbe Lipa/Lipe.
Hotel in Turist se tu v imenovalniški obliki ujemata v spolu, sklonu in številu. Ne pa tudi v podspolu. Ali je to tisto neujemanje, zaradi katerega se v tem primeru druga sestavina ne sklanja?
Če povzamem – zanima me, ali je naslednje sklepanje pravilno: načeloma (ali vsaj: pogosteje) se sklanjajo vse sestavine večbesednega lastnega imena, če se te sestavine slovnično ujemajo (tj. v spolu, sklonu in številu, pa tudi podspolu – kot v primeru Hotel Turist). Zato je v zgornjem stavku pravilneje, da se beseda Azerbajdžanne sklanja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
svéča Frazemi s sestavino svéča:
držáti svéčo [kómu/čému],
držáti svéčo [kómu/čému],
kot bi véter upíhnil svéčo,
pêči kóga na svéči,
ráven kot svéča,
rávno kot svéča,
s svéčo iskáti kóga/kàj,
státi kot svéča,
zravnán kot svéča
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Še enkrat o Jumbu Vismi, pa o Krimu Mercatorju, Hisensu Gorenju, Drogi Kolinski …Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?
Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.
»Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.
Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav.
Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:
- kolesarji Adrie Mobila (klub Adria Mobil),
- rokometašice Krima Mercatorja (klub Krim Mercator),
- vodstvo Hisensa Gorenja (podjetje Hisense Gorenje),
- prodaja Droge Kolinske (podjetje Droga Kolinska),
- izdelki Jate Emone (podjetje Jata Emona),
- nogometaši Reala Sociedada (klub Real Sociedad je iz San Sebastiana) …
Ob prostorski umeščenosti jedrne besede pa:
- Pivovarna Laško Pivovarne Laško,
- Atletico Madrid: trener Atletica Madrid oziroma Atletica iz Madrida …
Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne?
Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost.
V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:
- Alta Badia – rabi se v Alta Badii in Alti Badii;
- Santa Caterina – v Santa Caterini in Santi Caterini;
- Santa Barbara – v Santa Barbari in Santi Barbari …
Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Zapis znamk in imen podjetij v besediluNavedel bom dva primera znamk, in sicer Philips in gorenje.
Zanima me, kako se pravilno zapiše imena znamk v povedih.
Philips je recimo v originalu (tudi logotipu ter na njihovih izdelkih) napisan z velikimi tiskanimi črkami. Ali je treba tudi v povedi, kadar omenjamo to znamko, zapisati to z velikimi tiskanimi črkami?
Primer: Kupil sem televizijo znamke PHILIPS.
Drugi primer pa je znamka gorenje. Tako kot pri Philipsu, se v originalu, logotipu in na izdelkih, naziv znamke piše z malo začetnico. Ali moramo tudi pri omembi te znamke v povedi uporabiti malo začetnico ali veliko?
Primer: Kupil sem hladilnik znamke gorenje.
Pa še eno vprašanje: Kako se pravilno zapišejo nazivi znamk v pridevniški obliki (npr. Philipsov TV,gorenjev hladilnik, Sparov pralni prašek, Fiatov avto itd.)? Primere v oklepaju sem napisal malo po svoje. Zanima me predvsem, ali je pri teh pridevnikih potrebna velika začetnica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
žaríšče -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer je gorenje med požarom najmočnejše: ogenj se je iz žarišča razširil na sosednje prostore;
usmeriti curek vode v žarišče požara 2. med. mesto v telesu, od koder se bolezen lahko širi: ugotoviti bolezensko, gnojno žarišče;
žarišče vnetja / prvotno žarišče bolezni 3. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in od koder se širi: nastala so nova kulturna žarišča;
vojno žarišče;
žarišča nesoglasij, sporov;
žarišče upora / miselno žarišče / publ.: biti v žarišču dogajanja; problem je v žarišču zanimanja // kraj, prostor, kjer je svetloba, osvetljenost najmočnejša: stopiti v žarišče odrskih reflektorjev
♦ geol. žarišče potresa točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi; geom. žarišče gorišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.