gospá -é ž, daj., mest. ed. gospé, tož., or. ed. gospó; im., tož. mn. gospé, rod. mn. gospá, daj. mn. gospém, mest. mn. gospéh, or. mn. gospémi; im., tož. dv. gospé, daj., or. dv. gospéma (á ẹ́) 1. spoštljivo naslov za odraslo žensko: prijazna gospa ji je pomagala;
vse gospe so bile v dolgih oblekah / kot nagovor: dober dan, gospa; želite, gospa? gospe in gospodje; kot pristavek k imenu, poklicu: gospa Helena; gospa doktor(ica), profesor(ica)
♦ rel. nebeška Gospa Kristusova mati// naslov za poročeno žensko: pogovarjal se je s sosedovo gospo 2. v meščanskem okolju žena, soproga: lepe pozdrave vaši gospe;
darilo za gospo // delodajalka, gospodinja: naša gospa je zelo natančna 3. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom ženska, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje; dama: bila je prava, resnična gospa // ženska, ki udobno živi in ji ni treba (fizično) delati: njegova žena je lahko gospa; vsaka bi bila rada gospa 4. nekdaj poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja: stori, kar ti ukazuje gospa;
grajska gospa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
v2 predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka vá- (ȃ) 1. za izražanje usmerjenosti navznoter: priti v hišo;
metati v jamo;
pogled v dvorano / potopiti v vodo; zabiti v zemljo; dvignjen v zrak / iti v mesto, tujino / zaviti v desno; stopiti v stran vstran / sesti v klop, naslanjač / vtirati kremo v kožo; vstopiti v sobo // za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: oblačiti se v lepa oblačila; vzeti v roko / vpreči v jarem; vkovati v verige 2. za izražanje usmerjenosti kam sploh: gledati vanj;
streljati v tarčo;
udarec v obraz 3. za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti: zrediti se v trebuh;
rdeč v obraz 4. za izražanje določenega časa: prireditev bo v nedeljo / v drugo je le uspel drugič / pog. dogovoriti se za v soboto // za izražanje časa, določenega glede na količino: delati pozno v noč; zidanje se je zavleklo v zimo 5. za izražanje načina dejanja: iti v gosjem redu;
ekspr. zavpiti v en glas;
igrati v troje / prenašati se iz roda v rod 6. za izražanje namena: dati v najem;
povedati v opravičilo;
večerja v čast gosta / strašilo za v proso / vabiti v goste 7. za izražanje sredstva: brisati si roke v predpasnik;
zavit v odejo 8. za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno določeno dejanje: verovati, zaupati v koga;
zaljubiti se v sošolko;
upanje v uspeh 9. za izražanje predmeta prehajanja, spremembe: breg se preveša v dolino;
pomlad prehaja v poletje / navadno v zvezi z iz: iz kmetice se je spremenila v gospo; preračunati iz dolarjev v evre; prevajati iz nemščine v slovenščino // za izražanje predmeta, ki je posledica, učinek spremembe: voda se spremeni v led; dvom raste v obup; zmleti v prah; zabava se razvija v razgrajanje / razdeliti v dva dela 10. za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje: spustiti se v boj;
poseči v dogajanje;
ekspr. lesti v dolgove;
spraviti v red;
stopiti v veljavo / vključiti se, vmešati se v delo 11. za izražanje zveze s celoto, ki vključuje koga ali kaj kot del: to spada v redno delo;
pog. vzeti v račun;
stopiti v stranko / vključiti se v skupnost; uvrstiti v zbirko II. z mestnikom 1. za izražanje mesta znotraj česa: ostati v hiši;
v kotlu vre;
stvar v škatli / tavati v megli; premikati se v vodi / živeti v mestu; vlak v daljavi / sedeti v klopi, naslanjaču / v besedilu ni napak / zastar. v Gorenjcih, Nemcih na Gorenjskem, v Nemčiji// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: lokal je ves v lesu, marmorju; oblečen v belo 2. za izražanje mesta kakega dejanja: skrčiti noge v kolenih;
zlomiti se v sredini 3. za izražanje mesta, pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj: biti v odboru, vladi;
živeti v skupnosti narodov;
otrok v družini;
pesmi v zbirki 4. za izražanje mesta, področja delovanja, nastopanja: delati v administraciji, turizmu;
oglašati se v javnosti / ohraniti v spominu 5. za izražanje določenega časa: umreti v mladosti;
v času kuge;
v prihodnjem letu / bilo je v košnji // za izražanje časa, znotraj katerega kaj je, se zgodi: vrniti se v treh mesecih; končati v roku; publ. v teku enega leta v enem letu / najtoplejši dan v zadnjih desetih letih 6. za izražanje okoliščin dejanja: potovati v dežju;
reči v jezi;
delo v vročini 7. za izražanje načina dejanja: plesati v parih;
vse je v redu;
ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno;
veter piha v sunkih / posneti v barvah; izdati v knjižni obliki; pogovor v ruščini 8. za izražanje sredstva: čistiti zarjavele dele v bencinu;
pomagati v denarju, strokovnjakih;
voziti v vozičku 9. za izražanje količine: vsega imajo v izobilju;
udeležiti se v majhnem številu 10. za izražanje stanja, položaja: biti v formi, zanosu;
znajti se nepričakovano v nevarnosti;
živeti v pokoju;
biti v sorodstvu / biti v delu, prodaji / zemljevid v velikem merilu; čokolada v prahu 11. za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno: zmagati v teku;
napredovati v znanju;
umirjen v vedenju / v bistvu ima prav; v vsakem oziru, pogledu 12. za izražanje istovetnosti, enakosti: v meni imaš dobrega prijatelja;
v vseh ljudeh vidi sovražnike
● smehljati se v brado sam pri sebi; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; pog. v nič dajati, devati omalovaževati, podcenjevati; ekspr. v obraz lagati predrzno, nesramno; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. v petek in svetek vedno, za delovne in praznične dni; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; evfem. biti v letih star, starejši; v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak, da ga izboljšamo ni naš cilj, ni predvsem pomembno; prim. tjavendan, vdrugo, vkraj, vkraju, vstran, vtem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
iz predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven: skočiti iz grmovja;
stopiti iz hiše;
piti iz kozarca;
prenos iz gledališča;
ropot iz kuhinje / priti iz Kranja, Nemčije; priti iz Gorenjske z Gorenjskega / iz megle je rosilo; priti iz vode / z drugimi predlogi peljati se iz mesta na deželo, pod Gorjance, v vas / izgnati iz dežele; izpustiti iz rok; pren. rešiti se iz nevarnosti; buditi iz spanja // za izražanje usmerjenosti, izstopanja: kamen štrli iz tal; pogled iz sobe 2. za izražanjea) izhodišča, izvora: izhajati iz kmečkega rodu;
sin iz drugega zakona / drobiž iz stotaka / streli iz puške / iz njenega govorjenja je dognal resnico b) pripadnosti, okolja: kava iz Brazilije;
žuželka iz družine murnov;
publ. blago iz uvoza uvoženo blago / arija iz opere; odlomek iz Cankarja iz Cankarjevih del / publ., v naslovih iz listnice uredništva 3. za izražanje prehajanja, spreminjanja: iz teh celic so nastale krvničke;
iz otroka zraste mož;
kaj boš naredil iz tega? / navadno v zvezi z v: napredovati iz asistenta v docenta; iz kmetice se je spremenila v gospo; prevajati iz nemščine v slovenščino 4. s pomožnim glagolom za izražanje stanja zunaj česa: moštvo je precej iz forme / ta obleka je že iz mode ni več moderna; pog.: že teden dni ni bila iz hiše je ni zapustila; fant je že iz šole je končal šolanje / bolnik je že iz nevarnosti 5. za izražanje časovnega izhodišča: poznam ga iz šolskih let;
spomini iz mladosti;
utopija iz leta dva tisoč / kmeta pozna iz službovanja na deželi / iz mladega od mladega, od mladih let6. za izražanjea) iz katere snovi je kaj: izdelati kipec iz brona;
izrezati iz lesa;
zid iz rezanega kamna;
rjuha iz domačega platna / trnek iz bucike / naloga iz geometrije; izpit iz matematike b) iz katerih enot kaj sestoji: priprava je iz več delov;
moštvo je sestavljeno iz igralcev treh klubov 7. za izražanje nagiba ali vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: storiti kaj iz nagajivosti, strahu, usmiljenja;
oditi iz protesta;
vprašati iz radovednosti / tat iz navade / odkloniti iz več vzrokov // za izražanje odnosa do koga: briti norce iz njega / norčevati se iz njegove revščine 8. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: prerokovati iz kart;
pogled iz ptičje perspektive;
ekspr.: iz dna duše hvaležen;
iz srca rad / cev iz celega ki ni varjena
● ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno; bolnik je iz dneva v dan slabši vedno slabši; zastar. doma je iz Lahov iz Italije; iz rok dati prepustiti, izročiti; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; zastar. priti iz vojakov od
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
svétnica1 -e ž (ẹ̑) 1. s prilastkom najvišji naslov za strokovno, znanstveno delavko v znanstvenih ustanovah, na visokih šolah: postala je strokovna svetnica;
znanstvena svetnica 2. s prilastkom naslov za delavko na visokem položaju: pravna svetnica zunanjega ministra / višja sodna svetnica 3. navadno s prilastkom članica kolektivnega organa upravljanja v določenih ustanovah, delovnih organizacijah, državni upravi: državna, mestna, občinska svetnica;
svetniki in svetnice / izvoljena svetnica; opozicijska svetnica 4. v nekaterih državah naslov za visoko državno uradnico: dvorna, ministrska, vladna svetnica 5. star. svétnikova žena: srečal je gospo svetnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.