ogràd -áda in ógrad -a m (ȁ á; ọ́) 

1. 1. knjiž., redko ograjen prostor: imeti jetnike v vseh ogradih pred očmi / stanovi z ogradi za drobnico
2. 2. nar. ograjen prostor okrog hiše in gospodarskega poslopja, porasel s travo in drevjem: Tinč se je zadovoljen vračal za ogradi domov (F. Godina)
   ● knjiž., redko paše niso omejevali ogradi ograje; knjiž. cvetoč ograd vrt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ôslica2 -e ž (ó) nar. vzhodno  

1. 1. kopa, kopica: oslica slame na dvorišču / spravljati seno, slamo v oslice / oslica drv skladovnica
2. 2. lesena ali zidana odprtina na strehi gospodarskega poslopja, skozi katero se spravlja seno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

páž tudi pàž páža m (ȃ; ȁ á) 

1. 1. nar. stena iz navpično postavljenih desk, navadno na čelni strani hiše, gospodarskega poslopja: svetloba je prihajala skozi paž; postlal si je na skednju tik ob pažu; odtrgal je desko v pažu in skočil s podstrešja
2. 2. nar. pregraja, zlasti v hlevu: konj buta ob paž
3. 3. knjiž., redko opaž: paž v jedilnici je iz hrastovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.