ako1 (aku, ako, oku) veznik1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čast1 -i samostalnik ženskega spola1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
če (če, ča) veznik1. v pogojnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi če – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.2 navadno v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
2. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; danes čim
2.1 v zvezah če + primrk. prisl./prid. – tem/ø + primrk. prisl./prid.
2.2 samo v TPo 1595, v zvezah če + primrk. prisl./prid. – stem + primrk. prisl./prid.
3. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkirani zvezi če lih/glih, pogosto v zvezi s tako za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
3.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
4. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
5. v predmetnih odvisnih stavkih, navadno s pogojnim naklonom za izražanje možnosti, negotovosti; SODOBNA USTREZNICA: če
5.1 v zvezi če – ali (nikar) za izražanje izbire
6. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, tudi v zvezi če – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6.1 za izražanje okoliščin, v katerih se ponovi dejanje nadrednega stavka
7. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem
8. v zvezi če – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: 201 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
držati se -im se nedovršni glagol1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se
1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se
2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se
3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se
3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov
4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu
4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se
5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gàzdarica -e ž gospodinja: dober gazda gazdarica KOJ 1845, 143
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gospínja, f. = gospodinja, Mik. (V. Gr. II. 143.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gospodaríca, f. = gospodinja, Mur., Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gospodarìca -e ž gospodarica, gospodinja: Ste-ri na náſz otſinſzko ſzkrb noſzio goſzpodaricza KŠ 1754, 31; Pomilüvala jo je goſzpodaricza KM 1790, 60; tomi ona bode goſzpodaricza SIZ 1807, 22; blüzi má goszpodaricza (vertinya) ográdecz KOJ 1845, 38; ſzvojov drágov Goſzpodariczov SIZ 1807, 16; Goszpodárov i Goszpodaricz KŠ 1754, 221
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gospodínja, f. die Herrin, die zu befehlen hat; die Hausfrau; gospodar je šel z doma, gospodinja pa je doma; die Wirtin; dobra g., eine gute Wirtin; — die Haushälterin; biti pri kom za gospodinjo; die Dienstfrau; imeti dobro gospodinjo; — die Quartierfrau, die Kostfrau.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gospodinja [gospodínja]
samostalnik ženskega spolagospodinja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gospodinja samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
gospodinja ž, F
4,
cistellatrix, dékla, katera korbo ẛa
Goſpodinîo neſſe;
hera, -ae, Hiſhna
gospodinîa;
lena, -ae, rufianka, kúrb
goſpodinîa;
mater familias, goſpodinîa, hiſhna mati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gospodinja -e ž gospodinja:
hlapz, katiriga je iskala Goſpodina im. ed. na ſvojo vero perpravit ǀ Bo ena shena brumna, pametna, dobra Gospodinia im. ed. ǀ ti Gospodar, ti Gospodinà im. ed. negledaite tulikajn na ta poſveitni lon, inu dobizhig ǀ edn moti deklo de smakne Gospodini daj. ed. kar samore ǀ cellu lejtu vashimu Gospodarju, inu Gospodine daj. ed. ſte shlushili ǀ nebodite jeſizhni kakor laſtauze, de bi Goſpodarja, Goſpodinio tož. ed. opraulali ǀ Gospodinie im. mn. ſe toshio zhes neſveiſtoſt ſvoyh dekil, dekle zhes skoporitnoſt ſvoyh Gospodin rod. mn. ǀ dekle imaio ſvejſti, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam daj. mn. ǀ Hishnim Gospodiniam daj. mn. naprej poſtavem eno debelo kokush ǀ Ah nikar ſe nepregreshite zhes vashe Goſpodarje, inu Goſpodinie tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gospodinja -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gospodinja sam. ž ♦ P: 26 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, JPo 1578, TkM 1579, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hížni -a -o prid. 1. hišen, nanašajoč se na hišo: nasa vrla hi'zna lasztvica KAJ 1870, 103; prejdgate na hi'znom pokrívi KŠ 1771, 33; hasnovitna hižna stvár AI 1878, 24; vol ino szvinya szo nüclivi hi'zni sztvári AIN 1876, 8; Jeli kâ krotke ali hi'zne sztvaré KAJ 1870, 10; Záto hižne pse ne trbej zaprávlati AI 1878, 8 2. domač, družinski: Kágda Hiſni Goſzpodár ſzvojo Drüſiniczo na Deſzétero more navcsiti TF 1715, 11; ka da bi znao hi'zni goſzpodár vſteroj vöri tát pride KŠ 1771, 213; Nas hi'sni Goſzpodár escse i tou 'selej SIZ 1807, 33; kralice hi'zni sztan na kralszkom imányi bode AI 1875, br. 8; Pitala jo je hi'sna goſzpodaricza KM 1790, 60; tákso deklino stera je lepa, hi'zna, jákosztna AI 1875, br. 2, 7; Na tri ſztáve: Czerkevno, Szveczko i Hi'zno KŠ 1754, 217; ka ſzoudis drügoga hi'zno dr'zincse KŠ 1771, 479; hi'zno blájzensztvo detice povéksalo AI 1875, kaz. br. 7; naſſi roditelje vu Hi'znoj ſztávi KŠ 1754, 31; Obari náſz i zhi'znov dr'zinov na küpe KŠ 1754, 224; Hi'zni Goſzpodárov Sztáva BRM 1823, VIII; Hi'zni goszpodárov KAJ 1848, VIII 3. zakonski, poročen: kak ſze májo vhi'znom rédi bodoucsi oponáſati KŠ 1771, 607; Ka je Hi'zni lüdi cséſzt KŠ 1754, 220 4. v zvezah: hižni gospod gospodar: hi'znigoszpôd AIN 1876, 17; Pesz na hi'znyegagoszpôda hi'zo merka AIN 1876, 32; hižni zakon zakon, zakonska zveza: VII. Hi'sni zákon KMK 1780, 57; Szédmi: Hi'sni zákon KM 1790, 111; vu jáko ſzmoutnom hi'snom zákoni 'siveo KM 1790, 66; hižna gospa gospodinja: Háziasszony, hi'znagoszpá AIN 1876, 17; hižna tivarišica zakonska žena: je nyemi Abrahám z-laſztivne ſzvoje ſztáre domovine hisno tiváriſiczo ſzpravo KM 1796, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pobọ̑ljšati, -am, vb. pf. besser machen; bessern; p. se, sich bessern; — p. si, sich etwas zugute thun, Cig.; gospodinja si, če le more, kaj poboljša, Lašče-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
počešę̑rka, f. zadnji obrok jedi kakršnega koli pridelka; n. pr. "denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
posę̑bək, -bka, m. etwas Besonderes: zlasti, kar si kdo razun skupnega obeda še posebe privošči: gospodinja na posebkih živi, Dol.; — imajo ga na posebku, er speist besonders, Dol.-Levst. (Rok.); — die Besonderheit, die Eigenheit, Jan., C.; die Ausnahme, C.; das Privilegium, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
posę̑bkovati, -ujem, vb. impf. außer dem Familienessen sich noch etwas Besonderes vergönnen: ta gospodinja rada posebkuje, Dol.-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
postávən, -vna, adj. 1) stattlich; lepa, postavna hiša, SlN.; postavna gospodinja; stellig, Jan.; — gesetzt (vom Charakter), Cig. (T.); p. mož, M.; — 2) Gesetz-, gesetzlich, gesetzmäßig: postȃvne določbe, postavni dedič, postavna mera.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
razkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. auseinandergraben, zergraben; kup zemlje r.; zerscharren; slaba gospodinja in pa kokoš: če več ima, več razkopa, Met.; — zerstören: mesto r., Guts. (Res.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rogàt, -áta, adj. 1) gehörnt; rogata živina, das Hornvieh; on bo bogat, kadar pes rogat (t. j. nikoli); — 2) großhörnig; rogati voli; — 3) eigensinnig, stolz: nevesta bogata je rada rogata, Dol.; gospodinja (ne sme biti) dekli le rogata mati, Slom.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
s 2., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I.
praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.-Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
skóčiti, skǫ̑čim, vb. pf. einen Sprung thun, springen; na noge s., aufspringen; kar pes črez prag skoči = ein Katzensprung, Cig.; dobra gospodinja črez plot po pero skoči, Npreg.-Z.; kakor bi iz boba skočil = unvermuthet, Cig.; skoči po vode! laufe schnell um Wasser! s. komu na rep = jemanden zu Paaren treiben, Cig.; v lase si s., sich in die Haare fahren, Cig.; — v besedo s., einen Einwurf machen, Cig., Jsvkr.; kaj ti je v glavo skočilo? was ist dir in den Kopf gefahren? Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.-Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
svȋt, m. 1) der Glanz: s. orodja, C.; — der Lichtschein, Cig., Jan.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; delati od svita do mraka; pred svitom, vor Tagesanbruch; s svitom, ob svitu, bei Tagesanbruch; s. se pozna, se zaznava, es graut der Tag, C.; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
túlje, f. pl. = tule, Cig., Jan., Cerkljanski hribi-Štrek. (LjZv.); gospodinja prede pražnje predivo, hči in dekla pa hodne kodelje in tulje, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vertìnja tudi vrtìnja -e ž gospodinja: Csi ſzi vertinya KM 1783, 148; Nyegova vertinya je ſzkrbliva bila domá KM 1790, 68; Ona, naj bode ſzkrbliva vertinya SIZ 1807, 10; ali dobra vertinya AIP 1876, br. 3, 6; či vértinya ščé kaj na stol djáti BJ 1886, 8; Kelikokrát se zglási vértinyi tô veli BJ 1886, 16; z hajdine kašo i žganke delajo vertinje AI 1878, 42; ſzvojga vérta, i vrtinyo vpoſtenyej dr'zijo KŠ 1754, 221
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vẹ́šalọ, n. 1) tako se imenuje vse kuhinjsko orodje, kar se ga da na steno obesiti, n. pr. razne pokrovače, kuhalnice, penenice itd.: "gospodinja se lahko ponaša s svojim vešalom", Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) pl. vẹšála, der Galgen, Cig., Jan., C., nk.; (hs.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zà, I.
praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.