gost -a prid. gost: kateri venu goſtu tož. ed. s blatu padeio ſe nemorio vun skopat (II, 379) → pogostem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

gostje gostija: Ceſſar Aurelianus je bil povabil v' goſtie tož. Farona Elaniusa ǀ vſaketeri eno loterzo v'gostie tož. povabi ǀ vaſs je enkrat v'goſtie tož. povabil ǀ kateriga je bila v'goshtje tož. povabila Prim. pri Pleteršniku góstje s = gostȋ. Oblika gostje je izvorno tožilniška oblika od → gosti, to pa je zelo verjetno množinska od gost; → gosti1. Inu raunu ſa tiga urshoha volo Dauid v'imenu ſledniga greshnika, inu greshnice goſtory (II, 475)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.