bájtar -ja m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gȍst1 gósta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.-Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.-Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.-C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostáč -a m (á) v kmečkem okolju, nekdaj kdor stanuje v tuji, najeti hiši: on je gostač;
gostači so hodili na dnino h gospodarju;
sosedov gostač // star. podnajemnik: nikoli ni mislila, da bo morala oddajati sobe gostačem; pren. s svojimi članki so bili v glasilu le gostači
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostáč -a m z -em člov. (á) |stanovalec; najemnik|gostáčka -e ž, člov. (ȃ)gostáčev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostáč -a
m nekdaj,
v kmečkem okolju kdor stanuje v tuji, najeti hiši
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
gostáč – glej gȍst1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostáč, m. der Miethwohner, der Inwohner, Cig., Jan., Gor., nk.; gostači, Miethleute, Cig.; gostačev g., der Afterinwohner, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostáč -a m vsiljen gost: v ednoj bomo nouve gosztacse (lutherane i kalvinare) pograsali KOJ (1914), 137
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostač [gostáč]
samostalnik moškega spolakdor stanuje v tuji, najeti hiši; najemnik; gostač
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostáč -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostač
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostač gl.
osibenik
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostáčək, -čka, m. dem. gostač, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostáčiti -im nedov. (á ȃ) 1. biti gostač: morali so gostačiti // slabo, zasilno stanovati: posestvo je zapil, zdaj pa gostači v svoji bajti 2. ekspr. biti, muditi se pri kom kot gost; gostovati: pri prijatelju sem gostačil dva dni / tri dni je četa gostačila v vasi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostáščina -e ž (ā) v kmečkem okolju, nekdaj najemnina, ki jo plačuje gostač: plačati gostaščino;
dosti je že dolžen za gostaščino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
góstij, m. = gostač, Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostman, m. = gostač, Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostnjak, m.,
Mur., pogl. gostač.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gostováti -újem nedov. (á ȗ) 1. javno nastopati izven kraja stalnega udejstvovanja: danes gostuje mariborska drama;
v glavni vlogi bo gostovala slavna pevka;
včeraj so gostovali grški teniški reprezentanti 2. biti nastanjen v tujih, najetih prostorih: nova osnovna šola gostuje v gimnaziji / gostuje v leseni bajti je gostač3. biti, muditi se pri kom kot gost: večkrat gostuje pri njih;
stric je precej časa gostoval pri nas 4. uporabljati mobilni telefon zunaj območja dosega domačega operaterja, navadno v tujini: akcijska ponudba za uporabnike, ki bodo gostovali v tujini 5. zastar. gostiti2:
več dni že gostuje prijatelje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Izvor priimka »Obštetar«
Zanima me izvor priimka Obštetar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
osẹ̑ba -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
osebenik ► ȯsiˈbẹːnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
osebénjek -jka m (ẹ̑) nar. gostač: reven osebenjek;
kmetje in osebenjki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
osebenjek [osebẹ́njǝk]
(osebenjik) samostalnik moškega spolaprebivalec
PRIMERJAJ: sebenjek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
osebénjkar -ja m (ẹ̑) nar. gostač: sosedov osebenjkar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
osebenjkováti -újem in osebénjkovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) nar. biti gostač: svoje hiše ni imel, in je moral osebenjkovati / osebenjkovati v revni bajti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sabêjnik -a m (ȇ) nar. kdor stanuje v tuji, najeti hiši; gostač: reven sabejnik;
gospodarji in sabejniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sebénjek -jka m (ẹ̑) nar. gostač: reven sebenjek;
berači in sebenjki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.