Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gotovína -e ž (í)
splošno veljavno plačilno sredstvo v bankovcih ali kovancih: prodajajo le za gotovino; plačal je v gotovini / ima posestvo in precej gotovine
kêš -a m (ȇ)
pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu gotovina: nimam keša, plačal bom s čekom
valúta -e ž (ȗ)
1. denarna enota kake države: zamenjati valuto; domača, japonska valuta; vrednost valute pada; evro, dolar in druge valute
2. ekon. denarni sistem kake države glede na določenost vrednosti denarne enote, veljava: reforma valute / papirna ali prosta valuta pri kateri denarna enota ni določena z vrednostjo blaga, iz katerega je denar narejen; srebrna, zlata valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost srebra, zlata; vezana valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost kakega blaga, navadno zlata ali srebra
3. ekon. tuja, nedomača gotovina: kupovati, menjavati valuto; prodajati za valuto
● 
knjiž., ekspr. danes je besedna valuta razveljavljena vrednost
♦ 
ekon. klirinška valuta; valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; fin. konvertibilna valuta; devalvacija valute; pravn. valuta: 31. 12. 1989 rok, čas nastanka določenega pravno odločujočega finančnega dejstva je 31. decembra 1989
Število zadetkov: 3