Tiskanje

Ali lahko vejica nadomesti veznik »ali«?

Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:

Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.
Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.

Je ali pred vsako alternativo res potreben?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bógrač -a m (ọ̑)
gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in z vsaj tremi vrstami mesa, navadno divjačino, govedino in svinjino: jesti, kuhati bograč; odličen, slasten bograč; bograč in gibanica / prekmurski bograč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

govédina govédine samostalnik ženskega spola [govédina]

goveje meso

ETIMOLOGIJA: ↑govedo

govédina -e ž (ẹ̑)
1. goveje meso: radi jemo govedino; kuhana govedina; govedina v solati
2. slabš. neroden, navadno surov človek: prava govedina je / kot psovka molči, govedina neumna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

govédina -e ž

meso govedi

SINONIMI:

goveje meso

GLEJ ŠE SINONIM: neolikan, neroden2, nerodnež, surov

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

govédina -e ž govedina: Bubula Govédina KMS 1780, A7b; krava i técsno govédino dá lüdem KAJ 1870, 77

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

izkúhati -am dov. (ú ȗ)
1. s kuhanjem dobiti, izločiti iz česa: izkuhati maščobo iz mesa
2. s (predolgim) kuhanjem povzročiti, da jed nima več zase značilnih snovi, lastnosti: izkuhati govedino

izkúhan

-a -o:

izkuhana klobasa ni okusna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

izkúhati -am dov. -an -ana (ú ȗ) kaj iz česa ~ maščobo iz mesa; neobč. ~ govedino prekuhati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]

1.

domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus

1.1.

2.

podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom

3.

slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška

STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ovčétina ovčétine tudi ovčetína ovčetíne samostalnik ženskega spola [ou̯čétina] tudi [ou̯četína]

ovčje meso

ETIMOLOGIJA: ↑ovca

páca Frazemi s sestavino páca:
iméti kóga v páci, vzéti kóga v páco

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pácati1 -am nedov. (á)
nižje pog. povzročati, da postaja kaj v kvaši mehkejše in da dobiva določen okus; kvasiti2: pacati divjačino, govedino
● nižje pog. pacali so jih po taboriščih dolgo zadrževali

pácati se

biti, zadrževati se (na soncu, v vročini):

ves dan so se pacali na plaži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

sočívje -a s (ȋ)
knjiž. kulturne rastline s stroki ali njihovi užitni stroki, seme: gojiti sočivje; fižol, grah in drugo sočivje / natrgati košarico sočivja; zrelo sočivje / jesti govedino s sočivjem
● zastar. sok iz paradižnika in drugega sočivja zelenjave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

stréči stréžem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati koga/kaj
Strežejo /pretežno/ domače jedi.

2.

kdo/kaj skrbeti komu/čemu / za koga/kaj
Stregla ga je /v bolezni/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

svinína glej svinjína

tún túna samostalnik moškega spola [tún]

1.

velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tuna

1.1.

;

SINONIMI:

tuna, tunina

STALNE ZVEZE: modroplavuti tun, rumenoplavuti tun
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. tȗnj) iz lat. thunnus ↑tuna

uporábljati -am nedov. (á)
1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga: starega avtomobila že dolgo ne uporabljajo, zato je zarjavel; kopalnico uporabljajo gostje in domači; razkužiti predmete, ki so jih uporabljali bolniki; orodje, ki se dosti uporablja, se obrabi; imeti pravico uporabljati kaj / te čevlje uporablja le v dežju nosi; prosil ga je, če sme uporabljati njegovo kolo se voziti z njim; to pot uporabljajo vsi vsi hodijo, se vozijo po njej; ti predpisi se redko uporabljajo po njih se redko ravna; če ne boš roke uporabljal, bo oslabela delal, gibal z njo; napisati navodila, kako se stroj uporablja se ravna z njim
// delati, da kaj prinaša koristi, daje rezultate: uporabljati naravna bogastva; uporabljati zbrani denar / uporabljati izkušnje, znanje
2. delati, da je kaj pripomoček pri kakem opravilu, dejavnosti: pri pomivanju uporablja krtače in krpe; uporabljati pri jedi pribor; pri prevajanju uporablja slovar; navedel je vire, ki jih je uporabljal pri pisanju knjige / v stanovanju uporabljajo copate hodijo v njih / pri zasliševanju so uporabljali različne metode / v kmetijstvu uporabljajo umetna gnojila; taki vagončki se uporabljajo v rudniku jih imajo za prevoz / tedaj so uporabljali samo orodje iz kamna imeli, poznali / ličil ne uporablja; uporablja le preizkušena zdravila
// delati, da je kaj sredstvo za dosego česa: uporabljal je tudi silo, da bi ga prepričal / uporabljati izjave v svojo korist; uporabljati dokaze proti nasprotniku / uporabljati kaj za kak namen
3. delati, da kaj nastopa v sporočilu: uporabljati v govoru narečne besede; uporabljati uveljavljene strokovne izraze / uporabljati materni jezik sporazumevati se v njem
4. v zvezi z za delati, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa: uporabljati kuhano govedino za polpete; uporabljati pšenico za krušno moko; debelejše blago se uporablja za plašče
// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: uporabljati kamenje za nasipanje; uporabljati plin za kuhanje; ta snov se uporablja za razkuževanje s to snovjo se razkužuje / to posodo uporabljajo za vodo za hranjenje vode / uporabljati zakon za varstvo zakonitosti
// z oslabljenim pomenom, v zvezi z za, kot izraža, da je kaj namenjeno za to, kar določa samostalnik: uporabljati denar kot menjalno sredstvo; bil mu je spremljevalec, uporabljal pa ga je tudi za tajnika; uporabljati hrastov panj kot tnalo; to olje se uporablja kot topilo
● ekspr. spretno uporablja jezik govori; ekspr. še ne zna uporabljati pameti samostojno misliti; ekspr. pogosto je uporabljal palico jih je tepel

uporabljajóč

-a -e:

uporabljajoč različne metode, sta dobila isti rezultat

dolbsti deblo, uporabljajoč ogenj

uporábljan

-a -o:

pogosto uporabljan izraz

dosti uporabljana bližnjica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.