govę́dọ, n. 1) das Rind (ein Stück Rindvieh); troje goved, drei Stück Rindvieh, C.; pl. goveda, das Rindvieh; goveda za pleme, za rejo, das Zuchtrind, Cig.; — tudi psovka: ti si pravo govedo! Savinska dol.
tŕšav, adj. 1) im Wachsen zurückgeblieben, zwerghaft: tršav grm, tršavo grmovje slabo raste, C.; — tršavo govedo, Z.; — 2) buschig: tršav je trs, ako niso mladike lepo otrebljene, C.; — struppig: kokoš se od mraza tršavo drži, Mariborska ok.-C.
drǫ́bniče, -eta, n. ein Stück Kleinvieh: ogrešiti se ne sme ne človek ne živina, ne govedo, ne drobniče, Ravn.; (drobničè, Mur.).
góvọ, n., nam. govedo, Kras.
izkȏłčkati, -am, vb. pf. = izkolčiti: izkolčkano govedo, C.
kúljav, adj. 1) verstümmelt, C.; mit verstümmelten Hörnern: k. vol, C.; mit herab- oder gegeneinander gebogenen Hörnern, C.; — ohne Hörner: kuljavo govedo, SlGor.; — 2) = gologlav, ohne Haare, C.; — ohne Haarzöpfe (o ženski), C.; — prim. rus. kuljavyj.
rogína, f. 1) govedo z dolgimi rogovi, jvzhŠt.; — 2) = rogač, der Hirschkäfer (lucanus cervus), Dol.-Erj. (Torb.).
spola, f. = spolovina: govedo imeti na spoli, dati jo na spolo, GBrda.
tǫ̑rbast, adj. dickbäuchig: torbasto govedo, C.